Loka MTB maraton 2013

Kot zaključek triatlonske sezone sem imel v planu dolgi triatlon v Poreču (1,9-85-20), a sem se zaradi poškodbe meč, ki je čez poletje nisem imel čas pravilno sanirati, odločil, da tekmo v Poreču izpustim. Ta odločitev je bila zame sila težka, saj sem se omenjenega triatlona zelo veselil. Tudi moja pripravljenost (plavalna in kolesarska forma) je bila na vrhuncu, kar sem pokazal tudi v začetku septembra na Bledu. A z 20 km teka v Poreču raje nisem želel tvegati še hujše poškodbe. Od Bleda dalje sem prenehal s tekom in v planu imam, da bom tekaško miroval vsaj do novembra. Do takrat bom skušal aktivno sanirati poškodbo meč.

Na štartu v Škofji Loki (vir: Polona Pečnik, Google+)

Ker pa ves september nisem mogel tekmovalno mirovati, sem iskal alternativo triatlonu v Poreču. In sem jo našel! Isti vikend je potekalo državno prvenstvo Slovenije v gorskem kolesarjenju, disciplina: maraton (Loka MTB maraton). Pa to je idealno zame! Svojo kolesarsko formo bom lahko super izkoristil :)

Maraton, ki je bil v soboto, 21.9.2013, sem vzel malo z levo roko. Od triatlona na Bledu (7.9.2013) sem bolj malo treniral. Nisem imel več dosti motivacije, saj sem že čutil neko stalno utrujenost od dolge sezone z največ tekmami do zdaj. Tudi vreme je bilo bolj kilavo, tako da sem teden pred maratonom opravil le 2 treninga na gorskem kolesu. Kako je to vplivalo na potek tekme? Uf.... veliko novega sem se naučil!

Vzpon na Špičasti vrh

Za prvi vikend v juniju (nedelja, 2.6.2013) sem spremenil načrte in se namesto odhoda na tekmo Koroškega pokala z gorskimi kolesi v Libeličah raje odpravil proti Idriji oz. v Zadlog pri Črnem vrhu nad Idrijo. Glede na to, da postaja vzdušje na Koroškem pokalu bolj klavrno, sem se odločil, da grem še malo pogledat na drugo stran Slovenije, kako se fantje in dekleta vozijo z gorskimi kolesi.

Zadlog, majhna vasica z nekaj hišami, kjer so bili zaradi tekme vsi na nogah. Poleg gorskega kolesarjenja je bil organiziran tudi tek na Špičasti vrh. Trasa teka je potekala direktno na vrh, kolesarji pa smo morali narediti še nekaj ovinkov, da ne bi bili na cilju prehitro. Na tekmi sta se pojavili tudi domačinki Nina Homovec in Tanja Žakelj, najboljši slovenski gorski kolesarki (poleg Blaže Klemenčič). Nina se vrača po poškodbi, Tanja pa je na vrhuncu kariere, saj je trenutno vodilna v svetovnem pokalu gorskega kolesarjenja v disciplini kros! Opa, to pa ni kar tako. To pomeni, da je trenutno najboljša ženska gorska kolesarka na svetu! Splačalo se je priti sem v idrijske konce :)

Na štartu vsi nasmejani :)

Pred štartom so nas klicali enega za drugim - kot kaže se tako to dela na resnih gorsko kolesarskih tekmah

Kolesarjev nas je bilo okoli 50. Nenavadno mi je bilo, kako so se na začetku vsi zagnali. Pravi šprint! Malo sem zaostal, a sem po enem kilometru ujel vodilne. Tempa nisem popuščal, tako da sem pred prvim hribčkom prišel na prvo mesto! Čakal sem, da me bo kdo prehitel, a me ni. Ok, potem vam bom pač napoti v strmini, sem si rekel, in se zagnal v prvi breg.

Vzpon na Sv. Jernej 2013

Po veliki tekmi in "na izi" tednu, ki sledi oz. tednu skoraj brez treninga, namenjenemu regeneraciji, se mi je izredno težko zopet spraviti v sam proces treningov. Nič drugače ni bilo tudi po tekmi v Lizboni, ki sem jo imel v začetku maja. V tednu, ki je sledil po tekmi, nisem počel skoraj nič podobnega triatlonu, tako da sem sem po enem tednu počutil precej izven forme. Ampak čez 14 dni po Lizboni sem imel v planu že naslednjo tekmo Koroškega pokala z gorskimi kolesi, in sicer Vzpon na Sv. Jernej nad Muto, dne 18.5.2013.

Idilična pokrajina na Sv. Jerneju nad Muto (foto: Kalči)

Teden pred vzponom je bil precej deževen, tako da se mi je uspelo na kolo spraviti samo dvakrat. To pomeni 2x v dveh tednih oz. po triatlonu v Lizboni. Tale misel me je kar malo ustrahovala, ko sem se v soboto vozil proti Muti, kjer je bil štart vzpona. Kako se bom pomeril s fanti, ki so takorekoč vsak dan na gorskem kolesu, jaz pa kot kakšen turist le 2x v dveh tednih? No ja, zdaj bom spet gonil in bo to pomenilo že 3x v zadnjem tednu... To pa je že sprejemljivo :) Dober trening bo! Sem se tolažil. Pa vreme se je tudi lepo naredilo... Glavno, da bom užival in da se bom pomeril s koroškimi kolegi. Ganeshevci iz Maribora se bodo itak odpeljali naprej. Če hočem biti prvi na vasi, njih ne rabim prehiteti ;)

Vzpon na Cvitrško sedlo 2013

Pa se je začela moja tekmovalna sezona 2013! Začel sem jo s tekmo Koroškega pokala z gorskimi kolesi. Tako kot vsako leto do sedaj, se je Koroški pokal začel s tekmo v Trbonjah z vzponom na Cvitrško sedlo. Te tekme se nisem še nikoli udeležil, letos sem se torej prvič soočil s progo. In moram reči, da je drugačna od ostalih tekem Koroškega pokala. Je najkrajša in najbolj položna od vseh. Višinske razlike je samo okoli 350m v nekaj manj kot 11 km dolžine. Konkreten klanec se začne šele nekje po tretjem kilometru in traja okoli 3 km. Za tem je kratek spust, nato pa zopet malo navzgor, ki pa se hitro prevesi v ravnino. No, vsaj tako se je meni zdelo, čeprav graf kaže nekoliko drugače...

Graf poti vzpona na Cvitrško sedlo

No, v glavnem, vsi so bili mnenja, da je tekmica čisto ok glede na to, da je prva v sezoni. Letošnja zima je bila res dolga in večina rekreativnih kolesarjev nima v nogah toliko kilometrov, kot bi si želeli. Jaz sem imel za sabo že februarske priprave na Kanarcih, zato, odkrito povedano, bi si želel daljše trase. Ah, pa kaj, sem si rekel, bom pa tekmo vzel kot en daljši interval v klanec in je to to :) Tudi mene je dolga zima letos presenetila in za sabo nisem imel kakšnih specifičnih intervalnih treningov, samo bazo sem nabiral vso zimo in ta delček pomladi. Zato me je tudi malo skrbelo, kako se bodo odzvale moje noge in moja pljuča.

Plan tekem v 2013

Sezona se je praktično že začela, zato je prav, da si pripravim plan tekem za letošnje leto 2013. Vsaj za prvi del leta (do avgusta) imam seznam že dodelan, v drugem delu sezone pa imam še nekaj odprtih možnosti. Želja je tekmovati čim več, ampak ker so nekatere štartnine precej zasoljene, se bom moral nekoliko omejiti.

Tudi ob morju je letos še vedno mraz!

V prvem delu sezone vsekakor izstopa polovička v Lizboni, s katero bom tudi otvoril mojo triatlonsko sezono. Trenutno kondicijsko stanje ni najbolj rožnato. Od prihoda s Kanarcev konec februarja je vreme v Sloveniji res porazno, zato le stežka nabiram kilometre v mrzlem in deževnem (sneženem) vremenu. Od tekme v Lizboni torej ne vem, kaj naj pričakujem, a vseeno se bom podal na lov na svoj osebni rekord - PB :).

Če bom triatlonsko sezono začel s polovičko, potem se spodobi, da jo tudi zaključim s polovičko. Nameravam se udeležiti triatlona v Poreču (1,9-85-20), hrvaško odprto prvenstvo v dolgem triatlonu, ki je letos organizirano prvič. Vmes se bom skušal osredotočiti na krajše razdalje (sprint, olimpik), ki štejejo za pokal Alpe Adria. V letošnjem letu se za pokal šteje 6 tekem iz Slovenije, Italije in Avstrije (vsaka država prispeva 2 tekmi). Žal se tekme na Bledu, ki mi je najbolj pisana na kožo (plavanje v neoprenu, tehnično zahtevno kolo), ne bom mogel udeležiti, saj se mi pokriva s tekmo, ki bi lahko rekel, da je vrhunec moje sezone: evropsko prvenstvo v kros triatlonu! Tekma bo potekala 7. septembra 2013 v in ob jezeru Wolfgangsee blizu Salzburga. Med sezono se bom skušal udeležiti še kakšnega drugega kros triatlona in gorsko kolesarske tekme, kolikor bo le čas dopuščal. Želja je še Faakersee Triathlon (olimpik), nad katerim sem se lani navdušil le kot gledalec oz. navijač ter Tristar Monaco ali Challenge Walchsee v začetku septembra, ki pa sta zaradi stroškov in malce neprimernega termina pod večjim vprašajem.

PLAN TEKEM 2013:

Vzpon na Sv. Jernej (Koroški pokal)

Prejšnjo soboto, 19.5.2012, sem se podal na Muto, kjer je bila še ena tekma za Koroški pokal. Tokrat je bilo potrebno premagati 675m nadmorske višine na 19,5 km dolgi trasi. Zjutraj na ta dan se zopet nisem najbolje počutil. Spet sem v nogah čutil posledice teka, katerega po poškodbi zopet skušam vpeljati v moj tedenski program. Da pa to ni bilo dovolj, sem na prizorišče prišel (pre)pozno, tako da mi je za ogrevanje ostalo le nekaj manj kot 10 minut.

Na startu (foto: Kalči)

Da nisem ogret, se je hitro videlo. Trasa se že na začetku precej vzpne in po nekaj minutah me je čisto "zabilo". Pogledal sem na uro, ki je kazala 8 minut vožnje, in sem si rekel: ojoj. Danes pa ni moj dan.

Vzpon na lovsko kočo Strojna (Koroški pokal)

V soboto, 5. maja 2012, sem se udeležil še enega vzpona v sklopu Koroškega pokala. Tokrat smo se vzpeli na Strojno nad Ravnami na Koroškem. Vse te vzpone jemljem kot dober trening za kros triatlon Crossman, ki bo potekal konec junija v Velikovcu. Na tekmah namreč lahko iz sebe stisnem tisti maksimum, ki ga na treningu najbrž ne bi zmogel.

Na startu vzpona na lovsko kočo Strojna (foto: MTB Koroška)

A tudi tokrat na dan tekme nisem bil optimalno pripravljen. Ker gre koleno na bolje, skušam začeti tudi s tekom. Tako sem v sredo opravil enourni tek po Rožniku, a ker mečne mišice po več mesečnem premoru najbrž še niso navajene na takšen način obremenitve, sem imel od četrtka dalje precej velike bolečine v teh predelih. In imam jih še vedno, tudi zdaj po tekmi. Glavni vzroki bolečine v mečah so še drugi, a zdaj ne bi o tem.

Vzpon na Partizanko (Koroški pokal)

V petek, ko je bil praznik, sem se udeležil še ene dirke v mojem Slovenj Gradcu. Spotur je organiziral vzpon z gorskimi kolesi na Partizanski dom na Kopah. Tekma je štela tudi za Koroški pokal, zato sem pričakoval precej veliko ljudi. A temu ni bilo tako. Bilo nas je le 50.

Dnevi pred tekmo so bili bolj porazni glede mojega počutja. Dajala me je utrujenost, že ves teden sem imel musklfiber. V mesecu aprilu sem namreč glavno pozornost namenil vadbi v fitnesu, kjer sem odpravljal nesorazmernost moči mišic na nogi, ki bi lahko bile vzrok za boleče koleno. Vadba v fitnesu je bila zelo intenzivna in zgleda, da se je po 4 tednih moje telo nekoliko zrušilo. Torej na kolesarski vzpon se praktično nisem nič pripravljal, v tem tednu sem namreč bil na kolesu samo 1x, pa še to zgolj za eno urco povsem ne pri volji.

Pred startom (foto: Kalči)

Na vzpon sem šel, ker je tekma potekala v mojem domačem okolišu in lahko rečem, da bi me kar malo pekla vest, če ne bi sodeloval. Dirka se je začela blizu Belvija na Legnu ter potem potekala po makadamskih poteh do Partizanskega doma na Kopah. V približno 18 km smo premagali 1070m nadmorske višine.

SG MTBO 2012

V soboto, 21., in v nedeljo, 22. aprila, sem se udeležil orientacijskega tekmovanja z gorskimi kolesi, ki je potekalo v mojem rodnem Slovenj Gradcu. Ker orientacije ne treniram nič, sem tekmo vzel kot dober kondicijski trening. In temu primeren je bil tudi moj končni rezultat.

Nedeljska karta - dolge proge M-elite

Za tiste, ki ne veste, kaj je to orientacija s kolesi (MTB-O): kolesarji štartajo na minuto (zaporedje je naključno), minuto pred štartom dobiš mapo z vrisanimi točkami, kam moraš iti. S sabo imaš čip, s katerim potrdiš, da si bil na kontrolni točki. Zmaga tisti, ki v najkrajšem času v pravem vrstnem redu pride na vse točke.

Razpis MTBO 2012

Prideš tudi ti?

Orientacijska tekma s kolesi - sobota (21.4.2012) in nedelja (22.4.2012) v Slovenj Gradcu

Kategorije in razdalje pa tukaj: KLIK

11. Krejanov memorial, 3. september 2011

Prejšnji vikend sem se udeležil Krejanovega memoriala v koroškem mestecu Prevalje. Prireditev velja za največjo kolesarsko prireditev na Koroškem in tudi tokrat je bilo tako, saj se je gorskega kolesarjenja udeležilo več kot 300 ljudi.

Kolesarska pot 1241744 - powered by Bikemap 

Proga je krožna, kar pomeni, da je štart in cilj v centru Prevalj. Trasa je dolga 31km in ima vzpona 650m (tako piše v razpisu), tako da ni prezahtevna, vendar če želiš, da ti koroški fantje ne ugrejo na kolesu, je noro naporna!

Dirka je bila šele moja druga letošnja dirka z gorskim kolesom. Prva je bila Crossman, kjer sem imel nesrečo s kolesom in kar nekaj časa sem okleval s popravilom. Šele nekaj dni pred tekmo sem kolo spravil v red, saj se mi je v zadnjem tednu zlomila še špica na zadnjem kolesu, ki jo je zelo težko dobiti (CrossMax SL 2003).

Naša ekipa pred startom

V soboto sem bil torej pripravljen in sem z nestrpnostjo pričakoval začetek. Zanimalo me je namreč, ali sem kos gorskim kolesarjem, če sem pri svojih triatlonskih treningih na kolesu "samo" maks. 3x na teden in še to povečini na ravnini na cestnem kolesu. Tekma se je začela in skušal sem se držati v ospredju. Po začetnem ravninskem delu se je pričel prvi klanec. Kolesarji pred mano so skoraj z enako hitrostjo zarinili v hrib in takoj sem videl, da ta dan ne bo šale. Tempo je bil res hiter. Nekaj minut sem še lahko držal vodilno skupino - okoli 8-10 kolesarjev, ampak nato sem moral popustiti. Tempu vodilnih tudi nista mogla slediti Primož G. (Štrancarjeva Orbea) in Jani G. (Forma), tako da sem se jima priključil in se trudil ne izgubiti stik z njima. Malo pred koncem prvega klanca smo ujeli še Kordeža! Bil sem presenečen glede tega, saj je Kordež rekorder proge, ampak je imel letos nesrečo in ima zlomljeno ključnico, tako da je bil že čudež, da se je sploh pojavil na štartu. Na naslednjem klancu smo celo ušli Kordežu in preletele so me pravljične misli, da bi tekmo lahko končal pred obema Štrancarjema (Primož G., Kordež), ampak se je to hitro razblinilo, saj nas je čez nekaj minut spet dohitel Kordež in tempo ni pojemal. Pod vrhom najvišje točke na trasi (kapelica) nas je dohitel še en tekmovalec, tako da nas je bilo zdaj že 5 v skupini.

Kristina mimo kapelice

Pred vrhom so pospešili, toda nisem mogel slediti. Tako sem spust začel malce osamljen, a mi je uspelo ujeti Janija G., ki je tudi malo zaostal. Do konca so sledili še trije krajši klanci, kjer mi je uspelo priključiti skupinici pred mano. A v nekem trenutku so skočili in žal nisem imel več pravega orožja (moči v nogah) za odgovor na njihov napad. Ušli so mi ravno 200m pred koncem zadnjega klanca, kar kaže, da so imeli naštudirano traso. Sam sem progo vozil šele drugič, v mislih pa sem jo imel samo iz profila v razpisu :) Zadnjih 10km spusta pred ciljem je bilo res norih. Vozil sem na polno, včasih tudi malo prek mej sposobnosti, kajti nekaj 10m za mano me je lovil Jani G. in nisem hotel, da me prehiti. Na tekmovanjh ga do zdaj namreč še nisem nikoli prehitel. V dveh ovinkih je bilo malo nevarno, saj me je enkrat odneslo na travo (sreča, da ni bilo električnega pastirja), drugič pa mi je na prehodu na asfalt vzelo zadnje kolo, a sem se kaskadersko rešil. Jani G. me tako ni prehitel, sem se pa kilometer pred ciljem ali še malo več precej približal enemu iz Orbeje, na zadnji serpentini sva bila že povsem skupaj. Tam sem videl, da je to Primož G., ki sem ga lani prehitel za nekaj sekund. Do cilja je bilo samo še 200m, tako da mi je zmanjkalo razdalje, da bi ga lahko prehitel. V cilj sem se tako pripeljal takoj za njegovim kolesom; škoda da ni sledil še tek ;)

Dosegel sem čas 1:06:08, kar je za 1 minuto in 27 sekund bolje od lani! Lani bi s takšnim časom dosegel absolutno 3. mesto, letos pa sem bil (šele) 12., kar pove, da je bila konkurenca res huda! V kategoriji 25-35 let (v kateri sem bil letos prvič) sem dosegel nehvaležno 4. mesto, za tretjim sem zaostal 2 sekundi, za prvim pa 24 sekund.

REZULTATI - kategorije
REZULTATI - skupno

Razglasitev je bila zanimiva, saj jo je vodil Mimi, ki je na oder za zmagovalce povabil tudi mične gospodične, ki so popestrile dogajanje =)

Na oder so poklicali prvih 6, torej tudi mene :)

Organizator je priskrbel veliko praktičnih nagrad, ki so bile podeljene med vse udeležence, tako da najbrž nihče ni odšel domov praznih rok. Prireditev se splača obiskati!

Naj omenim še prvo mesto Kristine med puncami. Vesel sem njenih uspehov, saj jo ves čas navdušujem in vzpodbujam nad športom. :)

Kristina na najvišji stopnički