četrtek, 10. oktober 2013

Loka MTB maraton 2013

Kot zaključek triatlonske sezone sem imel v planu dolgi triatlon v Poreču (1,9-85-20), a sem se zaradi poškodbe meč, ki je čez poletje nisem imel čas pravilno sanirati, odločil, da tekmo v Poreču izpustim. Ta odločitev je bila zame sila težka, saj sem se omenjenega triatlona zelo veselil. Tudi moja pripravljenost (plavalna in kolesarska forma) je bila na vrhuncu, kar sem pokazal tudi v začetku septembra na Bledu. A z 20 km teka v Poreču raje nisem želel tvegati še hujše poškodbe. Od Bleda dalje sem prenehal s tekom in v planu imam, da bom tekaško miroval vsaj do novembra. Do takrat bom skušal aktivno sanirati poškodbo meč.
Na štartu v Škofji Loki (vir: Polona Pečnik, Google+)
Ker pa ves september nisem mogel tekmovalno mirovati, sem iskal alternativo triatlonu v Poreču. In sem jo našel! Isti vikend je potekalo državno prvenstvo Slovenije v gorskem kolesarjenju, disciplina: maraton (Loka MTB maraton). Pa to je idealno zame! Svojo kolesarsko formo bom lahko super izkoristil :)

Maraton, ki je bil v soboto, 21.9.2013, sem vzel malo z levo roko. Od triatlona na Bledu (7.9.2013) sem bolj malo treniral. Nisem imel več dosti motivacije, saj sem že čutil neko stalno utrujenost od dolge sezone z največ tekmami do zdaj. Tudi vreme je bilo bolj kilavo, tako da sem teden pred maratonom opravil le 2 treninga na gorskem kolesu. Kako je to vplivalo na potek tekme? Uf.... veliko novega sem se naučil!

Začelo se je (vir: Polona Pečnik, Google+)
Prijavil sem se seveda na najdaljšo traso gorsko kolesarskega maratona, ki se imenuje Loka maraton. Dolžina trase je bila dolga 82 km. Višinske razlike je bilo vse skupaj 2600m. To je veliko! Štart je bil v centru Škofje Loke, po nekaj kilometrih asfalta se je začel prvi krog od treh po hribovjih. Do prvega klanca sem se brez težav držal prve skupine kolesarjev. Ko pa se je začel klanec se je skupina razvlekla in najhitrejši kolesarji so hitro izginili iz vidnega polja. Trasa je bila precej razgibana, kljub temu pa so se klanci vedno zelooo vlekli. Trase nisem poznal, zato sem na začetku gonil kar hitro. Na spustih sem šel takoreč na slepo na glavo, kar pa se mi je maščevalo z bolečim padcem. Ker na gorskem kolesu preživim bolj malo časa in tehnike spuščanja ne vadim, sem na skalnati podlagi precej neroden. Zato sem na strmem mestu, kjer je trasa prešla v neke vrste hudourniško strugo izgubil nadzor nad kolesom in pristal na tleh.  Močno me je zabolelo pod levim bokom. Poberem se in vidim strgan dres in odrgnino pod njim. Nekako se spravim iz strmine in prehitita me dva kolesarja. Z njunim tempom odkolesarim naprej. Rana me je pekla, noga bolela, a da bi odstopil mi ni prišlo na kraj pameti. Naslednje spuste sem nato odpeljal z neko zadržanostjo. Nisem več užival. Vsi spusti so bili zame precej naporni. Podlaga je bila povsod slaba, neprevozna za avte. Treslo in rukalo me je, tako da se na spustih nisem mogel kaj dosti spočiti.
V drugi krog na čelu grupce. Kljub padcu, počutje še dokaj dobro (vir: Polona Pečnik, Google+)
Drugi krog sem nato začel v skupinici s še tremi kolesarji. Med njimi je bil tudi znanec Matjaž V. Na začetku, kjer je bilo še dokaj položno, sem narekoval močan tempo, da bi se jih znebil. Ko se je začela strmina, mi je lahko sledil samo Matjaž. Skupaj sva prekolesarila večji del kroga. Dohitela sva tudi še enega kolesarja. Na zadnji "feed" coni pod vrhom, kjer je dovoljena zunanja pomoč za hrano in pijačo, sem se moral ustaviti, da sem si napolnil bidon. Matjaž V. se je odpeljal naprej, tako da sem ostal sam. Počutje ni bilo več dobro, na spustih sem si želel, samo da bo že konec... Tam me je dohitelo in prehitelo par kolesarjev. Začne se zadnji (tretji) krog in začetni asfaltni ravnini me v desno stegno začnejo grabiti krči! Ja kako je to mogoče? Presedam se na kolesu, vstajam, da bi mišico drugače obremenjeval. Malo pomaga. Kljub temu, da sem gele jemal približno vsakih 30 minut, se počutim prazno. Da sem se resnično tako počutil, je dokazal začetek vzpona v zadnjem krogu, kjer je bilo, kot da bi me odsekalo. V meni ni bilo nič energije, nimakor ni šlo. Prestavil sem v najlažjo brzino in počasi mlinčkal v klanec, saj moči za kaj drugega nisem imel. Razmišljal sem o sebi, kaj mi je, zakaj se moje telo ne odziva... V glavi se mi je vrtelo in lovil sem ravnotežje v strmih klancih. Da je pred mano še 25 km kolesarjenja raje nisem razmišljal. Osredotočil sem se za vsak naslednji ovinek in si govoril, samo še do tja. Pil in jedel sem, kolikor sem mogel, a moj želodec je bil poln. Problem je bil nekje drugje... Prehitelo me je še nekaj kolesarjev in nisem se obremenjeval. Tekmovalnosti več ni bilo v meni. Boril sem se samo še s samim seboj. Vsake toliko časa me je še zagrabil krč v desnem stegnu, ki me je malo zbudil, da nisem zaspal na kolesu. Še v rokah nisem imel več energije, tako da so bili spusti grozno neprijetni. Pojavila se je tudi bolečina v zapestju, tako da so bili spusti še toliko bolj smrtonosni. Občudoval sem kolesarje, ki so me prehiteli na spustu, saj so mimo mene švignali kot jaz mimo svoje punce, ko greva skupaj na nedeljsko vožnjo. Zdaj vem, kako to zgleda in zakaj reče, da sem nor in da si bom kaj naredil.

V zadnjem krogu sem na enem ovinku še zdrsnil, tako da sem bil zopet na tleh. Morala je bila povsem na dnu. Spravim se nazaj na kolo in ko me prehiti še en, se v meni vendarle zbudi spet nekaj tekmovalnosti. Do zadnjega vzpona ga uspem držati in kar naenkrat se počutim nekoliko bolje. Prehiti naju sicer še en kolesar, ki ga pa na zadnjem spustu začnem celo dohajat. Ne vem od kod mi je prišla moč, da sem se podal za kolesarjem pred mano. Mogoče od misli, da je to ZADNJI spust :) Do cilja je še manj kot kilometer in že vijugam po ulici Škofje Loke. Enega kolesarja sem se znebil, dohitel sem tistega pred sabo. Do cilja se še izmenjava v vodstvu, a v ciljni ravnini imam več moči v nogah in šprint je moj!

Skozi cilj s strganimi kolesarskimi hlačami SIXS :(
Moj čas v cilju je bil 4 ure in 20 minut. Dosegel sem 20. mesto absolutno. Zmagal je Lenart Noč z zame neprimerljivim časom 3h 36min. Tretje uvrščeni Blaž Pristovnik je dosegel čas 3h 53 min, ki je že malo bolj razumljiv. Drugi je bil Luka Mezgec.

Auuu, vse me boli. Pozabil sem omeniti bolečine v križu, ki so me spremljale skozi vso tekmo. 
Neprijetno opravilo - čiščenje kolesa je pravi požeruh časa za neprofesionalne športnike ;)
Rezultati: http://www.mtbmaraton.si/wp-content/uploads/2013/09/Rezultati-absolutno.xls

V kategoriji tekmovalcev brez kolesarske licence sem osvojil 1. mesto in dobil lepo nagrado: čistilo za kolo, olje za verigo in knjigo Golf  in Slovenia, ki jo podarim tistemu, ki jo želi imeti.
Maraton je bil lep, a težaven. Kaj sem se novega naučil?
- 82 km in 2.600 m višinske razlike je veliko! Še posebej na gorskem kolesu.
- Začel sem prehitro. Pulz sem imel v prvem krogu najbrž previsok. Davek za to sem plačal v zadnjem krogu, ko me je odrezalo. Na tako dolgo trasi je potrebno tekmovati pametneje. Zadnji čas, da začnem spremljati svoj srčni utrip.
- Priprava na vsako tekmo je pomembna. Brez pametnih treningov ni rezultatov.
- Prehrana je ključna! Neurejeni obroki (hitra hrana) ne napolnijo telo s pravimi energijskimi rezervami. Glikogenske zaloge za tako dolgotrajno tekmo je potrebno napolniti pravi čas.
- Pri tako tehnično zahtevni trasi je potrebno progo poznati. Vožnja na slepo ne prinese nič dobrega.
- Z glavo skozi zid ne gre. Razmišljaj trezno! Kjer nisi kos terenu, pojdi s kolesa ;) (pred MTB tekmo vsaj malo potreniraj tehniko za spuste).
- Par dni pred tekmo glej, da se dobro naspiš. Neprespanost je najboljši prijatelj slabega počutja.

Zaradi stanja, v katerem sem se znašel proti koncu tekme, čutim zdaj dodaten izziv, da se v prihodnje spet udeležim MTB maratona. Kljub mučnim spominom na opravljen maraton, v meni že raste želja, da se ponovno soočim s težavno in dolgo progo. Pametnejši in bolje pripravljen lahko postanem gospodar svojega telesa v vsakršni koli pustolovščini!

2 dni po tekmi. Temu se bom skušal naslednjič izogniti!

1 komentar:

  1. Luka Mezgec :)
    http://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/mezgec-v-pekingu-oblekel-zeleno-majico/319874

    OdgovoriIzbriši