OCEAN LAVA Celje - Logarska dolina

V soboto, 28.5.2016, sem se udeležil triatlona, ki se po novem imenuje Ocean Lava Celje - Logarska Valley. Gre se za standardno polovičko: 1,9 km plavanja v Šmartinskem jezeru, 90 km do Logarske doline in 21 km teka gor, dol, čez korenine in travnike, v glavnem - najlepši in najtežji triatlon v Sloveniji!

Logarska dolina

Triatlona sem se udeležil že tretjo leto zapored in še tretjič mi je uspelo zmagati. Res je, da letos ni bilo resne konkurence, tako da sem že iz vode prišel na vodilnem položaju, kar se mi v moji karieri še ni zgodilo. Vseh 1900 metrov sem plaval kontrolirano, brez večjih težav, mogoče tudi zato, ker na začetku nisem preveč pošprintal in me kasneje ni tako "zabilo". Proti koncu sem sicer začel čutiti svoja tricepsa, kar sem vzel kot pozitivno stvar, saj sem si mislil, da pa mogoče delam zavesljaje vsaj približno pravilno :) (jaz in plavalna tehnika namreč nisva najboljša prijatelja).

Iz vode sem prišel približno pol minute pred klubskim kolegom Timom Gošnjakom, nato pa sem na kolesu odpeljal svojo tekmo in sotekmovalcev nisem več videl. Ves čas sem vozil v svojem ritmu, tako da vse do konca nisem imel večje krize. Sicer sem imel težave z bolečino v spodnjem delu hrbta, ki je najbrž posledica premalo preživetih ur na mojem TT (krono) kolesu in zanemarjenja strečinga in masaž v zadnjih mesecih. Zaradi tega sem na kolesu večkrat "poabzical", s čimer mi je uspelo lepo nadzirati oz. ublažiti bolečino v hrbtu.

Na kolesu sem pojedel High5 gel in čokoladico:

- 1x Energy Gel,

- 1x Energy Bar,

ter popil:

- 1x bidon vode

- 1x bidon 4:1 Energy Source napitka v kateri sem imel raztopljeno tudi ZERO tabletko brez okusa.

Na zadnji okrepčevalni postaji na 85 km mi je uspelo dobiti še plastenko vode, iz katere sem naredil nekaj požirkov, saj sta mi bila dva 0,7 litrska bidona tekočine mogoče malo premalo. Bilo je namreč kar vroče in sonce je pripekalo.

Uradna priporočila po vnosu energije med aktivnostjo so sicer precej večja, ampak iz izkušenj sem ugotovil, da je moja zgornja meja zaužite energije na 90 km tempo kolesa takšna, kot sem zapisal zgoraj.

Mogoče je krivo tudi to, da sem v moji splošni prehrani zmanjšal količino ogljikovih hidratov (makaroni) ter povečal količino maščob in beljakovin (maslo, jajca, slanina, pršut, zrezki...) in znam zato na daljši rok iz telesa bolje črpati energijo? Upam, da je tako :)

Na teku mi je bilo najtežje. Pozabil sem že, kako vleče se prvih 3 kilometre klančka in razmišljal sem že, da bi upočasnil tempo, saj sem imel pred zasledovalci precejšnjo prednost. Ampak to se seveda ni zgodilo, saj sem si želel čim prej priti v cilj in izboljšati svoj lanski čas ter si dokazati, da sem tudi v zadnjem letu napredoval v svoji telesni pripravljenosti.

On the run

Na teku sem pojedel samo en Energy Gel, saj so bile okrepčevalne postaje založene s coca-colo, ki jo v trenutkih izčrpanosti obožujem. Na okrepčevalnicah sem si pomagal še z vodo, ki jo obvezno popijem po vsakem kozarčku kole, da razredčim zaužiti sladkor (prevelika koncentracija sladkorja ponavadi povzroči bolečine v želodcu). Z vodo sem si še hladil glavo, saj je bil ta dan prvi vroč dan v letu (temperatura blizu 30°C?). Na teku sem čutil precejšnjo utrujenosti, noge niso bile tako lahke kot pred mesecem dni v Franciji (IM 70.3 Pays d'Aix). Poznalo se je nekoliko manj počitka v dnevih pred tekmo, a vseeno sem nisem predal in sem zborbal do konca. 

V cilj sem uspel priti po 4 urah in 26 minutah. Svoj lanski čas sem izboljšal skoraj za 4 minute. Razliki bi lahko dodal še vsaj kakšno minuto, saj je bila letos trasa zaradi popravila mostu pri Plesniku nekoliko daljša. 

Ocean Lava Logarska finish line

V cilju sem lahko v znak zmagoslavja poziral z dvignjenimi rokami. Sledilo je zasluženo pivo in kosilo z mešanim mesom na žaru ter proslavljanje z mojimi tremi najmlajšimi navijačicami (nečakinjami). :) Mission accomplished!

Finisher

Top 5

Upam, da sem z mojim zapisom dobro predstavil triatlon v Logarski dolini in da ste morda spoznali kakšno novo zanimivost glede načina prehranjevanja, ki je bistvenega pomena pri daljših razdaljah triatlona. Morebitna dodatna vprašanja lahko zapišete v komentar pod objavo.

Half Iron Logarska Dolina 2015

Dva tedna po tekmi v Sankt Poeltnu me je čakala še polovička v Logarski dolini. Na tekmo sem šel sproščeno, brez večjih pritiskov, čeprav mi je bila kot lanskemu zmagovalcu dodeljena štartna številka 1. Ker triatlon ni moja služba, temveč le športna zabava, sem dneve pred tekmo raje izkoristil za kolesarsko druženje s prijatelji in se v četrtek prvič udeležil runde "barjanska osmica", kjer je fajn letelo, v petek pa še službeni športni dan na Krvavec in nato Piknik v vodicah... V soboto zjutraj noge torej niso mogle biti v idealnem stanju in vedel sem, da me čaka peklenski dan.

Logarska dolina v vsej svoji lepoti

Triatlon Logarska dolina

V soboto, 31. maja 2014, sem se udeležil triatlona v Logarsko dolino z uradnim imenom "Half Iron Logarska dolina". Triatlona sem se udeležil v sklopu pripravil na Ironman Celovec, ki me čaka 29. junija 2014. Ne tekmo v Logarski dolini se nisem posebej pripravljal. Po programu sem celo imel ta teden regeneracijo, kar pomeni, da sem v petih dneh pred tekmo opravil vsega skupaj pol ure teka in 1 uro plavanja. Takšnega velikega "počitka" pred triatlonom še nikoli nisem imel, zato sem z zanimanjem čakal, kaj se bo zgodilo na tekmi.

Štart triatlona je bil na Šmartinskem jezeru pri Celju. Briefing (sestanek za udeležence, kjer se izvedo vse posebnosti tekme) je bil že v petek zvečer, a na prizorišče sem se odpravil šele v soboto zjutraj. Na prizorišče sem prišel nekaj minut čez 7.00 zjutraj, triatlon se je začel ob 9.00. Udeležencev ni bilo veliko, vsega okoli 50 tekmovalcev, tako da gneče ni bilo. Na start sem se lahko v miru pripravil, na koncu mi je zmanjkalo le nekaj minut za ogrevanje v vodi, saj je bil start precej oddaljen od parkirišča, kjer smo pustili avtomobile.

Pred tekmami nisem več pretirano živčen, priprava je že postala neke vrste rutina (foto: Kristina)

Na tekmi sem nosil štartno številko 10