nedelja, 02. junij 2013

Vzpon na Sv. Jernej 2013

Po veliki tekmi in "na izi" tednu, ki sledi oz. tednu skoraj brez treninga, namenjenemu regeneraciji, se mi je izredno težko zopet spraviti v sam proces treningov. Nič drugače ni bilo tudi po tekmi v Lizboni, ki sem jo imel v začetku maja. V tednu, ki je sledil po tekmi, nisem počel skoraj nič podobnega triatlonu, tako da sem sem po enem tednu počutil precej izven forme. Ampak čez 14 dni po Lizboni sem imel v planu že naslednjo tekmo Koroškega pokala z gorskimi kolesi, in sicer Vzpon na Sv. Jernej nad Muto, dne 18.5.2013.

Idilična pokrajina na Sv. Jerneju nad Muto (foto: Kalči)
Teden pred vzponom je bil precej deževen, tako da se mi je uspelo na kolo spraviti samo dvakrat. To pomeni 2x v dveh tednih oz. po triatlonu v Lizboni. Tale misel me je kar malo ustrahovala, ko sem se v soboto vozil proti Muti, kjer je bil štart vzpona. Kako se bom pomeril s fanti, ki so takorekoč vsak dan na gorskem kolesu, jaz pa kot kakšen turist le 2x v dveh tednih? No ja, zdaj bom spet gonil in bo to pomenilo že 3x v zadnjem tednu... To pa je že sprejemljivo :) Dober trening bo! Sem se tolažil. Pa vreme se je tudi lepo naredilo... Glavno, da bom užival in da se bom pomeril s koroškimi kolegi. Ganeshevci iz Maribora se bodo itak odpeljali naprej. Če hočem biti prvi na vasi, njih ne rabim prehiteti ;)

Na startu (foto: Kalči)
Na štartu se nas ni zbralo ravno veliko, le kakšnih 40 kolesarjev, tako da je bilo prisotno nekoliko humorja - počakajmo še 10 minut, da še kdo pride... :) Čakali vendarle nismo dosti in se malo po desetih podali na pot, kjer smo morali premagati 675m nadmorske višine na 19,5 km dolgi trasi. Za začetku sem še lahko držal tempo vodilnih, a kaj hitro so mi pobegnili. Nisem imel moči v nogah. 2 tekmovalca sta se že takoj odpeljala naprej, skupinco 4ih pa sem ves čas prvega 7 km dolgega vzpona gledal pred sabo. Mah, saj proti koncu bo ziher kdo odpadel in ga bom ujel, sem si govoril, a to je bilo bolj zato, da se nisem preveč sekiral. Po koncu prvega vzpona so mi že toliko ušli, da sem jih komaj videl, za mano pa sem opazil Janija G., izkušenega kolesarja iz Slovenj Gradca, od tam, kjer sem jaz! Sledilo je 3 km ravnine potem pa še 5 km spusta do zadnjega 5 kilometrskega klanca. Po ravnini nisem imel neke volje ga tiščat do konca, ker pred sabo nisem videl več nobenega kolesarja. Sem si pa postavil nov izziv, in sicer ubraniti napad Janija G., ki mi je bil za petami. Oz. tik za zadnjim kolesom. Na ravnini se mi je povsem približal in malo sem počakal, ali bo šel pred mano, da ga bom lahko še jaz lovil, ne samo on mene. To se ni zgodilo, zato sem na spustu, ki je sledil, malce pohodil pedala in opazil, da sem si naredil nekaj prednosti. Začel se je zadnji 5 kilometrski vzpon in začel sem ga s hitrim tempom. Jani G. se mi ni približal. Ves čas sem ga držal na varni razdalji kakšnih 30m, ki se je proti koncu tudi nekoliko povečala. Na odprtih predelih sem opazil kolesarje pred mano, ki so bili preveč daleč, da bi jih lahko z mojo trenutno kondicijo ujel, zato sem gonil samo dovolj hitro, da sem nadzoroval Janija G. in ne na škrge, ker uvrstitve ne bi več mogel izboljšati.

Na cilju (foto: Kalči)
Vsem ni bilo jasno, kaj se mi gremo... (foto: Kalči)
V cilj sem tako pripeljal kot 7. absolutno s časom 54 min in 43 sekund. V primerjavi z lanskim časom (53:54), sem bil počasnejši za 49 sekund. A lani sem bil boj vse do zadnjih metrov, tako da bi morda tudi letos lahko odpeljal podoben čas, če se mi vodilni kolesarji ne bi toliko oddaljili. Za trening tekmo je bilo to povsem ok. Me je prebudilo in mi dalo vedeti, da brez treningov ni napredka. Gremo dalje!

Najbolj atraktiven tekmovalec (foto: Kalči)
Rezultati: KLIK

Ni komentarjev:

Objavite komentar