Maraton Franja 2015

Letos so me sodelavci prijavili na Maraton Franja 156 km in nisem se kaj dosti upiral. Že lep čas nisem bil na kakšni kolesarski prireditvi, kjer bi se boril za čim višja mesta. Cestno kolesarjenje je zelo zanimiv šport, saj je zelo razburljivo - borba za pozicije, skoki iz glavnine in pobegi, lovljenje ubežnikov, pokrivanje napadov, iskanje idealne vožnje v zavetrju,  izogibanje padcem, stalno menjavanje ritma, taktiziranje, vlečenje skupine, šprinti... Nekako tako je tudi bilo na Franji, če strnem dogajanje v par besednih zvez.

Prvi kilometri v zaprti vožnji

Hervisov kronometer 2014

Tudi letos so me izbrali, da sem lahko sodeloval na Hervisovem kronometru, ki je potekal v četrtek, 19. junija 2014. Trasa je bila ista kot lani. Uradnih 8,8 kilometra s štartom in ciljem na Kongresnem trgu. Pot nas je vodila najprej po Slovenski cesti mimo Križank na Dolenjsko cesto. Na koncu Dolenjke je bil obrat, nato pa nazaj in skozi tunel pod Ljubljanskim gradom, mimo mestne hiše in čez Tromostovje nazaj na Kongresni trg. Letos sem dosegel čas 11 min 59 sekund, kar je zadostovalo za 6. mesto. Kronometer sem torej prevozil s povprečno hitrostjo 44 km/h.

Začetek...

Priprave na Kanarskih otokih 2014

Tudi letos sem izkoristil dopust za priprave na Kanarskih otokih, in sicer na Gran Canarii. Bolj kot priprave bi lahko rekel temu uživancija! Šele ob prihodu nazaj v mrzlo Slovenijo sem se zavedal, kakšni idealni pogoji so na Kanarcih: toplo vreme, nore ceste, malo prometa, strpni vozniki, asfalt brez flik, super ovinki, idilični klančki... Prvi dnevi po prihodu nazaj iz takšnega dopusta so res depresivni, ampak kaj hočemo, ni vsak dan nedelja in na koledarju ni stalno mesec februar, da bi se šlo v tople kraje. Upam, da naredim takšen odklop tudi naslednje leto. In tudi vsa nadaljnja leta!

Dobro jutro! Kaže, da bo lep in sončen dan! :)

Na Gran Canario sem odšel s triatlonskimi prijatelji. Let smo imeli iz Bergama (to je blizu Milana) z Ryanairom. Do letališča in tudi nazaj nas je peljal kolega s kombijem. Stroški so bili enaki, kot če bi se do letališča odpravili z GoOptijem. S sabo smo imeli namreč velike kovčke s kolesi, ki jih GoOpti posebej zaračunava. 5 ur vožnje smo potrebovali za relacijo Ljubljana - Bergamo. Za let Bergamo - Gran Canaria pa 4 ure čistega leta. Na letališču na Gran Canarii nas je pričakal mini-bus, ki smo si ga rezervirali že prej preko interneta. Ta nas je odpeljal na jug otoka v Maspalomas, ki je od letališča oddaljen kakšnih 35 km. V Maspalomasu smo imeli rezervirano hišo, v kateri smo prebivali 2 tedna naših priprav. Hišo smo prav tako rezervirali vnaprej, mislim, da smo vse rezervacije in nakupe letalskih kart napravili nekje v novembru.

Hervisov kronometer 2013

Ko sem odprl okno z elektronsko pošto in zagledal tole:

Čestitke, se vidimo na Hervisovem rekreativnem kronometru!
Obveščamo vas, da ste bili izžrebani ter ste s tem pridobili pravico nastopa na kronometru, ki bo v četrtek, 13. junija 2013.

skoraj nisem mogel verjeti svojim očem! Kaaaj? Izbran sem bil med 40 kolesarjev, ki se bodo lahko pomerili na odprtju kolesarske Dirke po Sloveniji? Noro! :) Štartal bom lahko na isti progi, kjer bodo kasneje vozili profesionalni kolesarji. In to v centru Ljubljane na cestah, ki jih bodo zaprli za promet. Ojoj, imam kar malo treme...

Povezava do uradne strani Hervisovega kronometra

Štart Hervisovega kronometra 2013

Kasneje se nam je izbranim 40im kolesarjem pridružilo še nekaj znanih povabljenih oseb, recimo Srečko Katanec (trenutni trener slovenske nogometne reprezentance) in še nekaj ostalih rekreativcev, ki so z donacijo fundaciji Botrstvo, dobili štartno številko na Hervisovem kronometru dolžine 8,8 km. To so bili predvsem najboljši slovenski "rekreativni" kolesarji, ki so lahko računali na zmago v tej preizkušnji, kar je pomenilo lepo nagrado s strani Hervisa (bon v vrednosti 500 €).

Takšne štartne številke pa še nimam!

Kronometer je vožnja na čas. To pomeni, da vsak kolesar štarta posebej in celotno traso odvozi sam, brez pomoči zavetrja ostalih tekmovalcev. Trasa kronometra v Ljubljani je potekala iz Kongresnega trga na Slovensko cesto mimo Drame, levo mimo Fakultete za arhitekturo in mimo tunela na Dolenjsko cesto. Na koncu Dolenjke smo obrnili nazaj do tunela oz. skozi tunel, kjer smo zavili levo mimo tržnice do magistrata. Tam smo zavili desno na Tromostovje in potem levo po Wolfovi ulici nazaj na Kongresni trg v cilj.

V moji bojni opremi

In kako mi je šlo?

Mali maraton Franja 2012

Letošnja Franja je bila že 31. zapovrstjo. Ker je vedno lepo biti med množico ljudi, ki jih druži veselje do enakih stvari, sem seveda bil zraven. Na začetku sem bil bolj odločen, da grem letos na dolgo različico (156 km), a sem si po prošnji prijateljice Nine, če sem lahko njen "zajček" na mali Franji (97 km), premislil in ji z veseljem ustregel. To bo pa res nekaj novega zame, pravi izziv, sem si rekel, in komaj čakal, da pride nedelja, 10.6.2012. Nina je bila lani tretja ženska absolutno, torej smo letos po tihem pričakovali še boljši rezultat. V Ninini "ekipi" je bil poleg mene še Aljoša, nekaj dni pred tekmo, pa je zanimanje pokazala tudi prijateljica Karla, ki je tudi zelo dobra kolesarka. Več nas je, boljše je!

Začetni kilometri na Franji (so muka)

A na Franji se je zgodila polomija. Sicer si nobeden ni kaj naredil, a načrt se nam ni izšel. Na začetku je res prava borba z živci, ker se vsi nekam rinejo. Najbrž sem imel pri vožnji skozi center Ljubljane dosežen najvišji pulz tisti dan, pa smo šli samo 30 km/h. Res moraš biti pozoren na vse okoli sebe prav vsako sekundo vožnje, da ti ne kakšen nespameten junak zapelje pred kolo in te zruši. No, center Ljubljane smo preživeli in že takoj, ko smo na Brezovici zavili s Tržaške ceste, se je tekma začela (leteči štart, začetek merjenja časa).

Stanje v marcu 2012

Po prihodu iz Kanarcev se stanje s kolenom ni izboljšalo. Nekajkrat sem še obiskal zdravnike, a mi niso znali povedati kaj konkretnega. Rentgenska slika ni pokazala poškodb oz. obrabe trdih tkiv, magnetna resonanca pa ni pokazala poškodb mehkih tkiv.

Orbejica me bo odnesla v dolino ;)

Treninge lahko delno izvajam, in sicer v vodi takorekoč brez težav, na kolesu pa z nekaj malo rezerve in previdnosti. Najbolj uživam na moji novi Orbei, na katero se vedno bolje privajam. Po ravnini leti skoraj tako kot specialka, v klanec izjemno lahkotno, prestav vedno dovolj, v ovinkih se drži fenomenalno, na spustih je super vodljiva, disk zavore pa primejo kot za šalo. Na njej se počutim hitro in enkratno!

Na plavanju mi gre tudi kar dobro. Mislim, da sem v zadnjem času napredoval. Veseli me, da lahko (zame) hitre čase odplavam tudi brez velikega naprezanja. Je pa res, da če nisem v vodi vsaj 3x na teden, hitro izgubim tisti pravi občutek.

Zaradi bolečine v kolenu preventivno raje ne tečem, saj so kolena najbolj obremenjena ravno pri teku. Po predlogu enega novega zdravnika sem opravil izokinetični test, ki je pokazal nesorazmerja med razvitostjo sprednjih in zadnjih stegenjskih mišic (od teh mišic je odvisno, kako sedi pogačica v kolenu). Končno smo torej odkrili en razlog, ki bi pa lahko bil vzrok za bolečine. To me veseli in mi daje upanje, da zna biti do poletje bolje. Zdaj se moram posvetiti vajam za noge, ki jih bom moral najverjetneje izvajati v fitnesu. No, pa poglejmo, kaj se bo izcimilo iz tega! :) Sporočim kmalu.

Priprave na Kanarskih otokih

Pred nekaj dnevi sem se vrnil z dopusta oz. priprav na otoku Gran Canaria. In kar žal mi je, da je teh 14 dni oddiha na sončnih Kanarcih tako hitro minilo, saj me je doma v Sloveniji pričakal pravi snežni metež z več ko 30°C hladnejšim vremenom – večjega nasprotja praktično ne bi mogel doživeti!

Na Kanarcih ob plaži (Puerto de Mogan)

Zimske priprave na Kanarskih otokih, natančneje na otoku Gran Canaria, so že stalnica za kolege iz Športno rekreativnega kluba Celje. Pogoji za treniranje so skoraj idealni, saj so temperature tudi v januarju skoraj »poletne«, dežja praktično ne poznajo, edino veter je tisti, ki zna ponagajati kakšen dan. Sam sem si 14-dnevno uživanje v toplih krajih lahko prvič privoščil in upam, da to ne bo zadnjič. Preselitev iz zime v tako rekoč poletje je res enkratno doživetje. Ceste na Gran Canarii pa so tako lepe, da je to pravi raj za kolesarjenje. Ampak radi morate imeti klance, saj je otok izjemno gorat.

Zavita cesta iz Mogana proti Sorii

Orbea Alma

Moj vozni park je bogatejši za novo zverinco! To je hardtail (trdak) kolo španskega proizvajalca Orbea z imenom Alma G Team. Enako kolo vozi tudi svetovna prvakinja Tanja Žakelj in dvakratni olimpijski prvak Julien Absalon! Kolo je opremljeno z vrhunskimi komponentami Shimano XTR in PRO XCR. Nad kolesom sem navdušen, hkrati pa zaskrbljen, saj zdaj po koncu tekem ne bom več mogel uporabljati izgovorov v smislu: »če bi jaz imel tak bicikl...« ;)

Orbea Alma

Primož in Jernej iz trgovine Orbea.si na Linhartovi ulici v Ljubljani sta mi ponudila opcijo, ki je enostavno nisem mogel zavrniti. Moje staro MTB kolo, s katerim sem doživel veliko lepega, sem torej zamenjal z dirkalnikom Orbea Alma, letnik 2011. Kolo je sicer malce rabljeno, a to sploh ne bi vedeli, če vam tega ne bi povedal.

Moje veliko navdušenje nekoliko kvarijo bolečine v kolenu, ki so mi preprečile, da bi se že aktivneje pripravljal na sezono 2012. Trenutno hodim na fizioterapije, tako da bom moral resnejše treninge prestaviti na januar. S pozitivnimi mislimi zrem naprej in se noro veselim kros triatlon tekem z mojo novo Orbea zverino!

Hvala osebju iz trgovine Orbea, ker mi pomagajo na moji športni poti! Če se zanimate za nakup kolesa, obvezno zavite v trgovino Orbea, kjer vam bodo strokovno svetovali pri izbiri kolesa in vas zaradi svoje poštenosti ne bodo prinesli naokrog.

www.orbea.si

Maraton Franja (mali), 12.06.2011

Dan za triatlonom v Kopru sva se s prijateljem Matejem K. podala še na mali Maraton Franja v Ljubljano. Startala sva bolj iz ozadja, tako da so bili prvi kilometri mukotrpni! Prerivanja v izobilju in še malo več. Ko se je dirka pri Dobrovi odprla, sem končno lahko začel goniti hitreje in prehitevati kolesarje pred mano. Do prvega klanca za Horjulom sem ravno dohitel vodilno skupino. V klanec sem začel goniti iz ozadja, tako da so vodilni že imeli nekaj prednosti. Žal jih v klanec nisem mogel dohiteti, zato pa mi je uspelo to na spustu in na ravnini do naslednjega klanca proti Lučinam.

Ravno ko sem dohitel vodilne kolesarje, se je začel drugi klanec, na katerem jim nisem mogel slediti do vrha. Po nekaj kilometrih sem jih moral izpustiti, saj sem v začetnem lovljenju prvih, kot kaže, iztrošil kar nekaj energije, pa tudi spočit nisem bil zaradi triatlona, na katerem sem tekmoval dan pred Franjo. Iz vodilne skupine je odletelo še nekaj kolesarjev, s katerimi smo prigonili do vrha. Na spustu ni bilo počitka, saj sem sledil Italjanu, ki je zelo pogumno polagal ovinke, dohitela sva še nekaj kolesarjev, tako da nas je bilo v Gorenji vasi že 6 ali 7. Proti Škofji Loki smo nato pobirali malenkost počasnejše, ki so se pridružili našemu zavetrju. Ker se na tem delu trase združita velika in mala Franja, nisem več vedel, kakšna je situacija. Kar naenkrat nas je bilo že kakšnih 40 kolesarjev v skupini in vedel sem, da to ne bo nič dobrega pred ovinki in križišči na ulicah Ljubljane nekaj kilometrov pred ciljem. Ko smo se pripeljali v Ljubljano, so bile ceste polne luž, saj je kot kaže ravno pred nami bila večja ploha. Z velikim zanimanjem sem pričakoval prve ostre ovinke na spolzkih ljubljanskih ulicah, saj sem se bal, da v taki gneči ne bodo mogli vsi ostati na kolesih. In kot da bi vedel, je že v prvem križišču, kjer smo zavili levo, odletelo nekaj kolesarjev, kot da bi vozili po ledu. Sam sem se držal skrajnega notranjega dela ovinka, zato da me ne bi kdo zrušil na tla. Do BTC-ja, kjer je bil cilj, je skoraj v vsakem ovinku padel še kdo, tako da so bili res čudni občutki. Sam sem imel toliko sreče, da sem se spretno izognil vsem nesrečam, ter brez padca prikolesaril v cilj. Za šprint mi je zmanjkalo moči in znanja, tako da me je par kolesarjev prehitelo za nekaj sekund. Ampak to sploh ni važno, glavno je, da Franjo prekolesariš brez padca! :)

S časom 2:08:55 sem dosegel 14. mesto v kategoriji in 42. absolutno. Za zmagovalcem sem zaostal dobrih 6 minut.
Rezultati