Gremo skupaj na Uršljo goro 2

Danes, v soboto, 28.12.2013, sem šel na našo lepo Uršljo goro. 1699 metrov nad morjem nas je pričakalo čudovito sončno vreme s krasnim pogledom na zameglene doline. Na pot sem se opravil še z ostalimi planinci, ki pozimi to skupaj počnejo vsakih 14 dni. Zadevo organizira Deejay, meri se čas, na vrhu pa vsi "registrirani" planinci, ki skupaj začnejo pot z Ivarčkega jezera, dobijo topel čaj. Kaj hočeš lepšega za skupinski pohod :) Danes je bilo to drugič, naslednjič se gre čez 14 dni (11. januar 2014).

Več o dogodku na Facebook strani: Gremo skupaj na Uršljo goro.

Po dolgem času sem zopet malo prečistil svoje ventile. Na vrh sem jo mahnil v hitrem tempu, vseeno pa sem pazil, da ni šlo do daske. Saj smo šele decembra, moje pomembne tekme pa so na vrsti šele čez pol leta. Dovolj sem že star, da moram trenirati tudi z glavo ;)

Stol in Vajnež

Prekrasen jesenski dan, ko so bile temperature še prav poletne, sem izkoristil za malo gorništva v zahodnih Karavankah. No, kasneje se je izkazalo, da se je iz malo razvilo veliko! Kljub temu, sem se imel super! Razgledi v Karavankah so res čudoviti. Na lastne oči sem se prepričal, da je Slovenija res na sončni strani Alp. :)

Danes sem se naučil, da je potrebno vedno naštudirati že doma, kam točno se gre in kje se bo hodilo. Če za to nimaš časa, vzemi zraven vsaj primerno karto. Naučil sem se tudi, da ne verjemi vsega, kar ti povedo mimohodeči planinci. Če še izgledajo ne vem kako pametni in izkušeni, te lahko usmerijo na nebodigatreba pot. Pa še nekaj sem se naučil. Človeško telo je sposobno veliko pri nizkem pulzu. Tudi samo en sendvič in liter vode te lahko držita na nogah ure in ure... Ampak tega vam ne priporočam. :)

Do sedaj so vsi moji treningi potekali po občutku, kakšnega konkretnega plana nisem imel, tudi srčnega utripa si nisem nikoli meril. Ker pa grem naslednje leto na tekmo Ironman Avstrija in tako pomembnih zadev ne želim prepustiti naključju, je zadnji čas, da začnem trenirati bolj strukturirano. Potrebno si je bilo nabaviti primerno uro. Po več mesečnih analizah sem prišel do zaključka, da bo zame povsem dovolj Garmin Forerunner 210. Danes je bila idealna možnost, da ga sprobam. Obnesel se je super! Edina slabost je ta, da baterija drži 8 ur (pri vklopljenem GPS signalu). Hmm... na Ironmanu bom moral torej pohiteti v cilj. Delal bom na tem, da bo baterija zdržala do cilja (na plavanju ga ne mislim uporabljati).

Povezal sem se že na Garmin Connect in današnji izlet v gore je izgledal takole:
Za večji prikaz (podrobnosti) klikni tukaj zgoraj ^.

3D WEAR Active Tense

Ker je moje telo precej nagnjeno k poškodbam, sem začel uporabljati športna oblačila 3D Wear Active Tense italijanskega proizvajalca Erreà.

Oblačila 3D Wear Active Tense se lahko uporabljajo pri različnih športih, saj se jih enostavno nosi pod drugimi oblačili. Njihova posebnost so elastike, podobne kinezio trakovom, ki so nameščene tako, da podpirajo in stabilizirajo sklepe. Na ta način je telo prisiljeno v boljšo držo, kar pomeni, da je možnost poškodb manjša.

Sam uporabljam 3/4 spodnje hlače in dolgo majico. Ko sem oblačila prvič preizkusil, sem imel čuden občutek. A že po nekaj minutah hoje sem se oblačil hitro navadil, negativnega občutka več ni bilo. Počutil sem se dobro, občutek sem imel, da je vsak moj gib varen oz. nadzorovan, vse je bilo bolj stabilno. Pri hoji v hrib se mi je zdelo, kot da grem po tračnicah - ne levo, ne desno, samo naravnost!

Konec septembra sem zaključil s sezono, čemur je sledilo 14 dni počitka. Čutil sem, da sem izgubil nekaj mišične mase na nogah. In glej, začelo me je boleti koleno. Stopnice so mi delale probleme, kaj šele sprehod po gozdu čez korenine. Nekaj je bilo treba ukreniti! Na naslednjem daljšem pohodu sem oblekel 3D Wear Active Tense in bolečine v kolenu skoraj več ni bilo. Trakci na oblačilu so mi koleno odlično stabilizirali, predvsem pogačico. V dveh tednih sem se težav s kolenom rešil. Pomagala mi je redna hoja in 3D Wear oblačila. Brez njih ne grem več v hribe! V zimskem času mi bodo prišla zelo prav, saj bom pozimi opravil veliko treningov v hribih, kjer bom gradil bazo za prihodnjo sezono, v kateri me čaka tekma Ironman v Celovcu. Naredil bom vse, da se dobro pripravim in izognem poškodbam, zato bo 3D Wear Active Tense moj stalni spremljevalec.

V prostem času nosi 3D Wear Active Tense tudi tenisač Novak Đoković (Djokovic)

Tole zgoraj je pa moja noga :) Trakci dejansko stabilizirajo vse okoli kolena. Pritisk se na koži vidi še nakaj časa, ko slečem oblačila.

3D Wear Active Tense so v Sloveniji na voljo v TC-Sport. Na njihovi strani dobite pod opisi še več informacij o samih oblačilih.

K24 - največji koroški hribovski izziv

K24 je največji koroški hribovski izziv, saj je potrebno prehoditi vse najvišje koroške vrhove z vmesnimi postojankami in to ne kar tako, ampak v 24. urah! Torej časa za spanje ni, kajti trasa je dolga okoli 90 km, ob tem pa je potrebno premagati več kot 5.000 metrov vzponov (Črna-Uršlja-Smrekovec-Raduha-Olševa-Peca-Črna). Na idejo, da bi se soočili s tem izzivom, je prišel prijatelj Samo že pred tremi leti. Najprej nekaj neverjetnega se je s časoma zdelo vedno bolj izvedljivo.

Koroško pogorje

Tako smo pred dvema letoma začeli s treningi, če lahko temu tako rečemo. Kot za prvi podvig smo si izbrali prehoditi ljubljanski PST (Pot ob žici dolžine 32,5 km). Zbralo se nas je kar nekaj korajžnežev, kakšnih 5. A po 8 urah hoje in po prehojeni poti (ter žuljih in bolečimi nogami), korajže ni bilo več veliko, tako da sva z jasno željo postati člana K24 ostala samo še midva s Samotom, ostalih pa od takrat več nisem srečal.

Olševa in Peca, 7. avgust 2011

Da ubijem monotonost triatlonskih treningov se rad podam tudi v druge športne aktivnosti. Ker se rad gibam v naravi, mi je všeč tudi hribolazenje. Zato ni čudno, da mi je hitro postal všeč koroški hribovski izziv, ki ga je na plano privabil prijatelj Samo in nam zdaj več ne da miru. Koroški hribovski izziv ali krajše K24 je približno 80km dolga pot čez koroške hribe in gore, ki jo moraš peš premagati v manj kot enem dnevu.
Profil poti si lahko pogledate na moji strani "Pustolovščine" ali če malo "pogooglate".

skrita jasa

po grebenu proti vrhu Olševe

na Olševi

Preteklo nedeljo smo se odločili, da gremo prehoditi del poti, ki je ne poznamo, to je čez Olševo (1929m) na Peco (2126m). Na pustolovščino smo se odpravil zgodaj zjutraj in se vrnili zvečer. Pot smo uspešno prehodili – štart na Spodnjem Slemenu, brez težav na vrh Olševe, potem pa spust iz gore in »rokenrol« do vzpona na Peco, grizenje vse do vrha in povratek proti dolini mimo koče, kjer smo si po desetih urah zaslužili topel obrok, ter na koncu še povratek v dolino v Črno.
 

proti vrhu Pece

cepin na vrhu Pece

hribolazci na vrhu Pece

To je bil dan, ki ga bomo stežka pozabili. Dobra generalka pred 24 urnim izzivom, na katero se, upam, kaj kmalu odpravimo.