Vzpon na Sv. Jernej 2013

Po veliki tekmi in "na izi" tednu, ki sledi oz. tednu skoraj brez treninga, namenjenemu regeneraciji, se mi je izredno težko zopet spraviti v sam proces treningov. Nič drugače ni bilo tudi po tekmi v Lizboni, ki sem jo imel v začetku maja. V tednu, ki je sledil po tekmi, nisem počel skoraj nič podobnega triatlonu, tako da sem sem po enem tednu počutil precej izven forme. Ampak čez 14 dni po Lizboni sem imel v planu že naslednjo tekmo Koroškega pokala z gorskimi kolesi, in sicer Vzpon na Sv. Jernej nad Muto, dne 18.5.2013.

Idilična pokrajina na Sv. Jerneju nad Muto (foto: Kalči)

Teden pred vzponom je bil precej deževen, tako da se mi je uspelo na kolo spraviti samo dvakrat. To pomeni 2x v dveh tednih oz. po triatlonu v Lizboni. Tale misel me je kar malo ustrahovala, ko sem se v soboto vozil proti Muti, kjer je bil štart vzpona. Kako se bom pomeril s fanti, ki so takorekoč vsak dan na gorskem kolesu, jaz pa kot kakšen turist le 2x v dveh tednih? No ja, zdaj bom spet gonil in bo to pomenilo že 3x v zadnjem tednu... To pa je že sprejemljivo :) Dober trening bo! Sem se tolažil. Pa vreme se je tudi lepo naredilo... Glavno, da bom užival in da se bom pomeril s koroškimi kolegi. Ganeshevci iz Maribora se bodo itak odpeljali naprej. Če hočem biti prvi na vasi, njih ne rabim prehiteti ;)

10.000 ogledov!

Hvala vsem za ogled moje spletne strani oz. spletnega dnevnika (bloga). Presegli ste mejo 10.000 ogledov! :)

Več kot 10.000 ogledov!

Ob tem naj poudarim, da spletna stran ne beleži ogledov, ki jih naredim jaz sam, saj imam vklopljeno možnost "ne sledi mojim ogledom". Če te opcije ne bi uporabljal, bi verjetno imela moja stran vsaj 2x več ogledov ;)

Ne sledim mojim ogledom strani

Največ ogledov do sedaj ima objava "K24 - največji hribovski izziv", ki ima zabeleženih skoraj 700 ogledov. Do sedaj sem napisal 43 objav. Spletno stran sem odprl za javnost v letu 2011.

Zdaj pa hitro klikat in brat naprej in gremo proti 20.000! :)
Upam, da so vam moje objave všeč.

Vaš TriPustolovec - Janez Klančnik

Triathlon Lisboa 2013

V letu 2010, ko sem obiskal Lizbono, sem se bolj kot ne naključno znašel na prizorišču tekme Lisboa International Triathlon, kjer sem občudoval vse tekmovalce, ki so se borili z 1,9 km plavanja, 90 km kolesarjenja in 21,1 km teka. Vse to vzdušje me je tako prevzelo, da je nekje globoko v meni vzniknila želja, da bi enkrat tudi sam postal udeleženec tega spektakla. Pred tremi leti se mi je ta misel zdela na meji uresničljivega, a glej ga zlomka, letos sem izpolnil željo ter prečkal ciljno črto na triatlonu v Lizboni, polovične ironman razdalje. Znova sem si dokazal, da lahko z močno željo in neutrudljivo voljo dosežem svoje zastavljene cilje.

Prizorišče čaka na spopad triatloncev

Triatlon Lizbona 2013 je bila moja prva triatlonska tekma v novi sezoni. Nanjo sem mislil že vse od lanske jeseni, ko sem sklenil, da se jo udeležim. Vse zimske priprave so minile z mislijo na ta triatlon. Do marca je potekalo vse v redu, potem pa grozno vreme v marcu in aprilu, ki mi je onemogočilo nabiranje načrtovanega števila kolesarskih kilometrov in probleme z meči pri teku, saj se mi pri vsakem teku pojavijo bolečine, ki mi otežujejo opravljanje treningov. Na tekmo sem se torej odpravil s precej strahu, kako mi bo šlo. Letos sem čez zimo pridno plaval, tako da sem se plavalnega dela prvič do sedaj veselil. Za kolesarski del triatlona sem bil kar samozavesten, čeprav je bila pomlad, kar se vremena tiče, kolesarsko res porazna. Ves čas mi je šlo po glavi, kako lepo je Portugalcem in Špancem, ker lahko v miru trenirajo čez zimo in pomlad, pri nas v Sloveniji pa vsak drugi dan sneg in dež! Zaradi kolesa sem bil še malce bolj pomirjen, saj sem uspel dobiti pravi material za dolge triatlone, kjer zavetrje ni dovoljeno. Od zdaj vozim kolo Orbea Ordu - kronometrsko kolo, s katerim je Craig Alexander leta 2008 in 2009 zmagal svetovno prvenstvo Ironman Hawaii! No, vsaj okvir imam enak :) Zdaj pa mora letet!

Moje orožje za kolesarski del triatlona

Tek pa je bil zame uganka. Ali mi bodo noge sploh zdržale do konca? Prejšnji teden na 6 kilometrskem teku čez viseči most v Celju so me nesle kar v redu, bolečine v mečih niso bile prevelike, tako da sem bil malce pomirjen. Če gre 6 km, bo pa tudi 21 km. Treba je imeti pozitivne misli :)

Tek čez viseči most 2013

Dolžan sem napisati še nekaj o Teku čez viseči most v Celju, ki sem se ga udeležil konec aprila, natančneje v nedeljo 28.4.2013. Organizator teka je bil moj triatlonski klub ŠRK Celje, zato sem se ga z veseljem udeležil in ob tem srečal veliko poznanih obrazov. Tek je štel tudi za Koroško-štajerski pokal v tekih, kar je pomenilo, da bo udeležencev kar nekaj. In res je bilo tako. Organizator jih je naštel 144.

 Štart in cilj teka je na nadmorski višini 242m. Najvišja točka trase se nahaja na 2,6 km na nadmorski višini 286m. Na 6,2km dolgi progi je skupno 143m pridobljene višine.  Zadnji 3km so povsem ravninski (vir: ŠRK Celje)

Na tek, ki je meril okoli 6,3 km sem odšel zato, da bi preizkusil svojo tekaško pripravljenost, oz. da bi spoznal, kako se letos moje telo odziva na tekaške napore, ko po njem kipi obilica adrenalina. Teden dni po tekmi me namreč že čaka triatlon v Lizboni polovične Ironman razdalje in moral sem preveriti v kakšnem stanju sem pred triatlonom in predvsem, da dobim spet tiste tekmovalne tekaške občutke, saj od oktobra lani nisem bil na nobeni tekaški prireditvi. V tekaški formi žal spet nisem, saj mi obilico težav delajo zavozlana meča. Borim se z rednim raztezovanjem in bolečimi masažami, a stvari gredo na bolje počasneje, kot bi si želel. No, vrnimo se na Tek čez viseči most (na trasi v Celju dejansko tečeš čez "viseči most" čez reko Savinjo) :).

Mesto dogajanja je bilo ob celjskem letnem bazenu. Ob prijavi sem dobil srečno številko 13 :), Kristina, ki me je spremljala, pa številko 69 in že takoj je od dr. Muca (enega od super ŠRK organizatorjev) dobila opazke glede te poredne številke. Štartne številke konec koncev tudi ne bo mogla pripeti obrnjeno na glavo, kar je dobro! V glavnem, dobre volje in smeha pred štartom ni manjkalo. Naredil sem še 10min ogrevalnega teka, potem malo aktivnega strečinga na koncu pa še nekaj malega pospeševanj in že je bila ura za začetek. Na teku je bil tudi znanec iz SGja Matej S. in odločil sem se da mu bom poskusil slediti in potem videl, kako bo šlo dalje. Želja je bila, da bi zadnja 2 kilometra pospešil tempo, če bom imel še kaj moči. V vsakem primeru pa sem si želel teči okoli 4min/km, kar je bil tudi plan za triatlon v Lizboni. No, v Celju sem si želel teči pod 4:00/km, za Lizbono (21 km) pa sem računal na 4:15/km ali bolje.

Štart! (foto: ŠRK Celje)

Zaslišal se je POK! iz pištole in gruča ljudi se je zagnala.

Vzpon na Cvitrško sedlo 2013

Pa se je začela moja tekmovalna sezona 2013! Začel sem jo s tekmo Koroškega pokala z gorskimi kolesi. Tako kot vsako leto do sedaj, se je Koroški pokal začel s tekmo v Trbonjah z vzponom na Cvitrško sedlo. Te tekme se nisem še nikoli udeležil, letos sem se torej prvič soočil s progo. In moram reči, da je drugačna od ostalih tekem Koroškega pokala. Je najkrajša in najbolj položna od vseh. Višinske razlike je samo okoli 350m v nekaj manj kot 11 km dolžine. Konkreten klanec se začne šele nekje po tretjem kilometru in traja okoli 3 km. Za tem je kratek spust, nato pa zopet malo navzgor, ki pa se hitro prevesi v ravnino. No, vsaj tako se je meni zdelo, čeprav graf kaže nekoliko drugače...

Graf poti vzpona na Cvitrško sedlo

No, v glavnem, vsi so bili mnenja, da je tekmica čisto ok glede na to, da je prva v sezoni. Letošnja zima je bila res dolga in večina rekreativnih kolesarjev nima v nogah toliko kilometrov, kot bi si želeli. Jaz sem imel za sabo že februarske priprave na Kanarcih, zato, odkrito povedano, bi si želel daljše trase. Ah, pa kaj, sem si rekel, bom pa tekmo vzel kot en daljši interval v klanec in je to to :) Tudi mene je dolga zima letos presenetila in za sabo nisem imel kakšnih specifičnih intervalnih treningov, samo bazo sem nabiral vso zimo in ta delček pomladi. Zato me je tudi malo skrbelo, kako se bodo odzvale moje noge in moja pljuča.

Plan tekem v 2013

Sezona se je praktično že začela, zato je prav, da si pripravim plan tekem za letošnje leto 2013. Vsaj za prvi del leta (do avgusta) imam seznam že dodelan, v drugem delu sezone pa imam še nekaj odprtih možnosti. Želja je tekmovati čim več, ampak ker so nekatere štartnine precej zasoljene, se bom moral nekoliko omejiti.

Tudi ob morju je letos še vedno mraz!

V prvem delu sezone vsekakor izstopa polovička v Lizboni, s katero bom tudi otvoril mojo triatlonsko sezono. Trenutno kondicijsko stanje ni najbolj rožnato. Od prihoda s Kanarcev konec februarja je vreme v Sloveniji res porazno, zato le stežka nabiram kilometre v mrzlem in deževnem (sneženem) vremenu. Od tekme v Lizboni torej ne vem, kaj naj pričakujem, a vseeno se bom podal na lov na svoj osebni rekord - PB :).

Če bom triatlonsko sezono začel s polovičko, potem se spodobi, da jo tudi zaključim s polovičko. Nameravam se udeležiti triatlona v Poreču (1,9-85-20), hrvaško odprto prvenstvo v dolgem triatlonu, ki je letos organizirano prvič. Vmes se bom skušal osredotočiti na krajše razdalje (sprint, olimpik), ki štejejo za pokal Alpe Adria. V letošnjem letu se za pokal šteje 6 tekem iz Slovenije, Italije in Avstrije (vsaka država prispeva 2 tekmi). Žal se tekme na Bledu, ki mi je najbolj pisana na kožo (plavanje v neoprenu, tehnično zahtevno kolo), ne bom mogel udeležiti, saj se mi pokriva s tekmo, ki bi lahko rekel, da je vrhunec moje sezone: evropsko prvenstvo v kros triatlonu! Tekma bo potekala 7. septembra 2013 v in ob jezeru Wolfgangsee blizu Salzburga. Med sezono se bom skušal udeležiti še kakšnega drugega kros triatlona in gorsko kolesarske tekme, kolikor bo le čas dopuščal. Želja je še Faakersee Triathlon (olimpik), nad katerim sem se lani navdušil le kot gledalec oz. navijač ter Tristar Monaco ali Challenge Walchsee v začetku septembra, ki pa sta zaradi stroškov in malce neprimernega termina pod večjim vprašajem.

PLAN TEKEM 2013:

Kanarski otoki 2013

Tudi letos mi je uspelo skupaj s prijatelji triatlona preživeti dopust na otoku Gran Canaria. Otok večne pomladi, kot mu rečejo, saj so vremenski pogoji skozi vso leto zelo prijazni. V času našega bivanja v februarju so bile jutranje temperature okrog 17°C, dnevne pa med 20 in 25°C (na soncu mogoče še več). Tudi deževalo ni, tako da smo lahko brez težav opravili treninge, kot smo si jih zamislili.

Po kateri poti naprej?

Na bazenu sredi februarja :)

Vsak dan na biciklu!

FAVN in TURBO GEL F23

Na moji športni poti me že ves čas spremlja TURBO GEL F23 slovenskega podjetja FAVN iz Grosuplja. Z njim sem se prvič soočil kot osnovnošolec, ko sem treniral nogomet in sem iz treningov in tekem stalno prišepal domov z udarci in modricami, ki sem jih staknil zaradi moje požvrtovalne igre na igrišču oz. stadionu. Ko sem prvič uporabil TURBO GEL F23 (takrat še v drugi - zeleni embalaži), nisem mogel verjeti, kako močan učinek ima. Boleče mišice in sklepe sem si namazal z gelom in naslednji dan sem bil skoraj kot nov.

TURBO GEL F23 smo uporabljali tudi pred tekmami, predvsem v hladnejših jesenskih dneh. Tekme smo imeli na sporedu tudi v novembru, ko je bila temperatura včasih že skoraj blizu ničle! Z gelom smo si namazali mišice, na katere je gel blagodejno učinkoval in nas lepo ogrel ter nam zbil začetno tremo in nervozo še pred prvim sodnikovim žvižgom.

S koncem gimnazije se je končala tudi moja nogometna pot. Navdušil sem se nad gorskim kolesom in proti koncu fakultete začel s triatlonom. TURBO GEL F23 je tako še vedno z mano. V hladnih dneh me ogreje še preden spravim srce na prave obrate, po treningih pa blagodejno vpliva na moje mišice, saj mi jih hitreje spravi v red za naslednje podvige.

TURBO GEL F23 je z mano povsod - tudi na pripravah na Kanarskih otokih

TURBO GEL F23 uporabljam tudi pri manjših bolečinah in utrujenosti v mišicah in sklepih, za večje težave po uporabim GABEZ gel, ki je namenjen posebej za nego po poškodbah. GABEZ gel deluje protivnetno in poveča prekrvavitev tkiv.

Zahvalil bi se podjetju FAVN, ki so me podprli na moji športni poti. Z njihovimi izdelki so tekmovanja in regeneracija precej lažja. Izdelke podjetja FAVN rad uporabljam, saj delujejo na naravnih zdravilnih učinkovinah. Sem zadovoljen uporabnik naslednjih gelov:

• TURBO GEL F23
• GABEZ gel z izvlečkom korenine gabeza
• ETERA hladilni gel za sproščanje mišic

Zaupajte slovenskim strokovnjakom in preizkusite izdelke tudi vi! Podjetju FAVN se lahko pridružite tudi na njihovi Facebook strani.

Srečno 2013

Novo leto,
nov začetek,
novo upanje.
Upanje in želja po dobrih rezultatih. Splača se garati; težki trenutki so hitro pozabljeni, v spominu nam ostanejo dobri, ki so rezultat trdega dela.
Naj bo v 2013 veliko prijetnih dogodkov, ki se jih bomo radi spominjali!

Hvala vsem, ki mi stojite ob strani. Srečno 2013! :-)

TopAtlet in 17. Ljubljanski maraton

V veselje mi je, da sem postal eden izmed TopAtletov, ki s(m)o zadovoljni s športno prehrano, ki nam je ponujena po ugodni ceni. Sam prisegam na izdelke znamke High5, ker mi je všeč njihov naravni okus in ker z njimi dobim energijo, ki jo potrebujem na treningih in tekmah.

Iz Topatleta so me prosili, naj odgovorim na nekaj kratkih vprašanj o meni, in tukaj so moji odgovori:

KLIK!

High5 izdelke uporabljam že nekaj časa, tako da so mi tudi letos pomagali pri doseganju dobrih rezultatov. Nazadnje sem High5 izdelek (IsoGel) uporabil v nedeljo na ljubljanskem maratonu. To je bil zame že 5. zaporedni nastop na tem lepem maratonu, ampak prvič sem se ga udeležil "turistično" oz. ne z borbo za svoj PB (osebni rezultat). Letošnjo tekmovalno sezono sem namreč končal že konec avgusta, tako da sem se na maraton odpravil brez pravih treningov. Rezultat mi to leto torej ni bil pomemben, glavno je bilo uživati v teku in biti del tega velikega vzdušja.

Robi in jaz

Ko sem zjutraj na dan tekme pogledal skozi okno in videl sneg, me je malo zmrazilo in mi odvrnilo željo po teku. A v centru sem bil dogovorjen s prijatelji, tako da jih nisem mogel pustiti na cedilu. In ni mi bilo žal. Tek je bil res krasen v spremstvu snežink. Do 11. km je bilo vse super, tempo je bil idealen za Robijev rekord pod 1h 30min, čigav "zajček" sem bil. Potem pa mi je naenkrat postalo težko. Tam sva srknila IsoGel in težav je bilo konec. Proti koncu pa so moje noge vendarle pokazale znake pomanjkanja teka v zadnjih dveh mesecih, tako da sem Robija poslal naprej, sam pa v malce počasnejšem tempu sproščeno pritekel v cilj nekaj sekund nad 1h 30min.

V zadnjih kilometrih (foto: Stane)

Energije je bilo v cilju še dovolj za hec na ciljni črti in tudi naslednji dan po maratonu sem se počutil precej bolje kot prejšnja leta. Veseli me, da sem izven obdobja treniranja sposoben odteči soliden čas. To mi daje dobro voljo in optimizem za sezono 2013, na katero komaj čakam, da se začnem pripravljati.

Moj prihod v cilj: