nedelja, 16. junij 2013

Hervisov kronometer 2013

Ko sem odprl okno z elektronsko pošto in zagledal tole:
Čestitke, se vidimo na Hervisovem rekreativnem kronometru!
Obveščamo vas, da ste bili izžrebani ter ste s tem pridobili pravico nastopa na kronometru, ki bo v četrtek, 13. junija 2013.
skoraj nisem mogel verjeti svojim očem! Kaaaj? Izbran sem bil med 40 kolesarjev, ki se bodo lahko pomerili na odprtju kolesarske Dirke po Sloveniji? Noro! :) Štartal bom lahko na isti progi, kjer bodo kasneje vozili profesionalni kolesarji. In to v centru Ljubljane na cestah, ki jih bodo zaprli za promet. Ojoj, imam kar malo treme...

Povezava do uradne strani Hervisovega kronometra

Štart Hervisovega kronometra 2013
Kasneje se nam je izbranim 40im kolesarjem pridružilo še nekaj znanih povabljenih oseb, recimo Srečko Katanec (trenutni trener slovenske nogometne reprezentance) in še nekaj ostalih rekreativcev, ki so z donacijo fundaciji Botrstvo, dobili štartno številko na Hervisovem kronometru dolžine 8,8 km. To so bili predvsem najboljši slovenski "rekreativni" kolesarji, ki so lahko računali na zmago v tej preizkušnji, kar je pomenilo lepo nagrado s strani Hervisa (bon v vrednosti 500 €).

Takšne štartne številke pa še nimam!
Kronometer je vožnja na čas. To pomeni, da vsak kolesar štarta posebej in celotno traso odvozi sam, brez pomoči zavetrja ostalih tekmovalcev. Trasa kronometra v Ljubljani je potekala iz Kongresnega trga na Slovensko cesto mimo Drame, levo mimo Fakultete za arhitekturo in mimo tunela na Dolenjsko cesto. Na koncu Dolenjke smo obrnili nazaj do tunela oz. skozi tunel, kjer smo zavili levo mimo tržnice do magistrata. Tam smo zavili desno na Tromostovje in potem levo po Wolfovi ulici nazaj na Kongresni trg v cilj.

V moji bojni opremi
In kako mi je šlo?
Uf, ni bilo lahko. To je nekaj čisto drugačnega, kot sem navajen. 12 minut pedaliranja na polno in to je to. Pred štartom sem naredil 20 minut ogrevanja na progi, kjer sem si ogledal traso in opazoval profesionalne kolesarje, ki so se že tudi ogrevali na sami trasi (štartali so za nami rekreativci). Nekateri rekreativci so se ogrevali tudi na trenažerjih, 1 uro pred samim štartom, tako kot delajo to profesionalci. Zame je bilo vse to nekaj novega, zato nisem še bolj eksperimentiral in sem se ogreval lepo po domače z vožnjo malo naokrog. Že tako je bilo vse malo čudno, vzdušje je bilo naelektreno, ceste zaprte in prazne, samo policaji so delali obhode, ljudje ob cesti pa so gledali, kaj se dogaja. Zanimivo je biti del takšnega dogodka.

Še zadnji požirki pred štartom
Še malo, še malo...
Ura je hitro tekla in že smo začeli štartati. Rekreativci smo štarali z razmakom 30 sekund. Jaz sem štartal petnajsti. Pred štartom sem popil en bidon energijske pijače, med samo vožnjo pa pijače zraven nisem imel. Saj jo noben nima, na tako kratki progi se pozna vsak gram na kolesu, teh 10 minut bom pa že zdržal brez... in še kakšen razlog sem imel, da sem štartal brez pijače. Začeli smo iz štartne hišice in 5, 4, 3, 2, 1 - gremooo!!! Pognal sem svojo Orbejico, kolikor je šlo. Ljudje so vzklikali (hvala navijači!), adrenalin je bruhal po mojem telesu. Po 100ih metrih več ne morem pospeševati v stoječi poziciji, zato se usedem in se nastavim v aero pozicijo. Drvim mimo Drame in moja usta so kar naenkrat tako suha, da se mi jezik lepi na nebo! Ojoj, kje imam vodo? Oh, ne, bidona nimam s sabo, kaj pa zdaj?! Pogledam na števec, ki kaže 50 km/h! Pozabim, da jezika ne morem premakniti in že sem na spustu mimo arhitekture, kjer hitrost naraste čez 60 km/h. Ceste se nato nekoli dvigne proti tunelu in nato naprej na Dolenjsko cesto, kjer moja hitrost nekoliko pade. V ustih poskusim narediti nekaj sline, a mi ne uspeva. Poskusim odmisliti težavo in že sem na koncu Dolenjske ceste, kjer naredim obrat in pičim nazaj proti centru. Vse se odvija tako hitro. Nekaj manj kot 50 km/h v eno smer, nazaj pa veter v prsa in komaj držim hitrost blizu 40 km/h. Noge me že hudo pečejo, hitrost začne padati... Samo še vzponček do križišča s Karlovško cesto moram zdržati in potem bo malo bolje. Hitrost ne pade pretirano, še vedno sem v aero pozi in bližam se tunelu. Ovinek desno naredim brez zaviranja, tako da se skoraj dotaknem robnika - dobro je. Sem v tunelu in občutek je zelo razburljiv. Slišim samo zvok kolesa, zvok hitrosti odmeva vsepovsod okoli mene. Sem že zunaj, nevaren ovinek v levo na tlakovano cesto. Kolo se trese, da komaj držim za belanco. Ljudi je ob progi veliko, vsi me radovedno opazujejo, le kaj se jim roji po glavi. Neznani ljudje me vzpodbujajo, kar mi da energijo da odfrčim čez tromostovje na Wolfovo ulico, ki jo prevozim stoje (abzicam), da iz svojih nog iztisnem še tisto, kar je shranjenega tam nekje, kjer še nobeden ni bil. V želodcu in prsih trenutek slabosti, a sem že v cilju. Napor je premagan!

Gremooo! (z moje leve)
Gremooo! (z moje desne)
Še zadnji metri pred ciljem
Kakšne pol minute rabim, da se nadiham in da pridem k sebi. Prijatelji so že ob meni in dobim za pit! Ojaaa, kaj paše tekočina. Jezik se mi odlima iz neba in začnem lahko govoriti :) V cilju so tudi ostali tekmovalci podobno izmučeni, nisem samo jaz tak čudak. Če povem po resnici, so nekateri zgledali precej slabše od mene. Kaj to pomeni, da bi lahko dal še več od sebe? Ne ne, sem povsem zadovoljen z izkupičkom, ki je znašal  11 min 57 sekund in 39 stotink. To me je med rekreativce postavilo na 13. mesto med 55. udeleženci. Za zmagovalcem Gregorjem Tekavcem (10:49,77) sem zaostal za več kot minuto. Hmm... ampak za 5. mestom pa samo 18 sekund. Vedno se tolažim, da je to čisto ok, saj z razliko od ostalih kolesarjev treniram 3 discipline (triatlon). Kljub temu sem prehitel nekaj tekmovalcev, ki so z dušo in srcem v kolesarstvu. Tudi moja oprema ni bila povsem aerodinamična, tako da bi lahko z boljšo opremo pridobil še kakšno sekundo. Da, pri tako kratkih razdaljih se na času pozna vse.

Srečko se ni imel časa slikat z mano
Kako pa so se odrezali profesionalni kolesarji, ki so štartali na isti progi takoj za nami? Zmagovalec Svein Tuft iz Kanade (Orica-GreenEdge) je bil edini, ki je dosegel čas pod 10 minutami  (9:55). Najboljši Slovenec je bil Jan Polanc (Radenska) s časom 10:35, eden najboljših slovenski kolesarjev Tadej Veljavec (Sava) je dosegel čas 10:46, kar pomeni, da je najhitrejši rekreativec (Gregor Tekavec) za njim zaostal samo 3 sekunde. To bi v skupni razvrstitvi profesionalnih kolesarjev zadoščalo za 45. mesto med 117 kolesarji. Hja, take rekreativce imamo :)

Kaj pa jaz? Za prvim profijem sem zaostal za 2 minuti in 2 sekundi. Zadnji ne bi bil, to pa je tudi nekaj :)

Rezultati projev: KLIK!
Reportaža: KLIK!
Še več slik: KLIK!

Rezultati Hervisovega kronometra:

Uvrstitev Ime in priimek Čas





1 Gregor Tekavec 10:49,77
2 Igor Kopše 10:54,90
3 Matej Lovše 11:07,32
4 Mitja Oter 11:24,23
5 Jernej Grilj 11:39,67
6 Nik Šuler 11:41,83
7 Jan Hrovat 11:42,25
8 Mitja Rok 11:48,13
9 Zoran Ribič 11:50,70
10 Miloš Brecelj 11:52,64
11 Lucijan Premrn 11:54,93
12 Samir Handanagič 11:57,24
13 Janez Klančnik 11:57,39
14 Mihael Vantur 12:00,42
15 Grega Marinko 12:00,81
16 Matic Fabjan 12:09,10
17 Borislav Skubic 12:10,62
18 Marko Plank 12:11,67
19 Peter Primožič 12:23,17
20 Mark Koghee 12:27,61
21 Franc Bajec 12:29,27
22 Jernej Šilak 12:30,47
23 Marko Rudolf 12:34,80
24 Miran Cvet 12:38,24
25 Matej Žučko 12:40,24
26 Aleš Kalan 12:42,93
27 Marko Krušič 12:44,06
28 Vili Velkovrh 12:44,59
29 Bernard Rožman 12:44,95
30 Dušan Gorjanec 12:50,44
31 Jurij Porenta 12:50,48
32 Andrej Zupančič 12:51,29
33 Sebastjan Štraus 12:55,44
34 Andrej Šinkovec 13:04,98
35 Darjan Česen 13:10,75
36 Dani Osep 13:11,97
37 Stane Petavs 13:17,34
38 Sebastijan Robič 13:22,68
39 Blaž Marot 13:29,09
40 Primož Kališnik 13:35,73
41 Tomaž Aubert 13:37,74
42 Srečko Katanec 13:54,29
43 Mitja Vozelj 13:56,73
44 Žan Krajnec 13:59,23
45 Robert Kerezi 14:07,50
46 Branko Kastelic 14:09,93
47 Aljaž Kolar 14:25,33
48 Andrej Drašler 14:49,37
49 Blaž Popit 14:57,56
50 Anže Bašelj 15:40,49
51 Jaša Bašelj 16:22,13
52 Brigita Per 16:23,90
53 Miha Penko 16:28,41
54 Franci Škerlj 17:17,95
55 Manuela Trajber

1 komentar: