ponedeljek, 03. junij 2013

20. študentski tek na grad 2013

Tudi letos sem se udeležil Študentskega teka na grad, čeprav nisem več študent. Letos je bil tek že 20. zapored, tako da nisem smel manjkati na tej jubilejni ponovitvi idiličnega teka iz srca prestolnice - Prešernovega trga čez Tromostovje na Ljubljanski grad. Trasa poteka po cesti mimo tunela na vrh, kjer pa je potrebno odteči še en krog po parku. Vse skupaj tako znaša 2,5km teka. Kaj teka, šprinta!

Štart 20. Študentskega teka na grad (foto: Goran Antley)
Tako kot že nekaj let, je bila na voljo tudi kategorija "občani", kamor sem se lahko prijavil, saj ne uživam več brezskrbnih študentskih let. Na žalost ali pa na srečo, kakor kdaj... Letošnja novost je bilo elektronsko merjenje s čipi, s čimer so se želeli organizatorji rešiti slabe volje tekačev v cilju, kjer se je vedno napravila nepopisna gneča, saj so morali v cilj prihajati eden za drugim. Pri množici 1500 ljudi zna to biti resen problem, če je teka konec že po 10ih minutah...  Če recimo v cilju zmorejo premleti enega tekača na sekundo, je pri 1500 tekačih to 1500 sekund in to delimo s 60 in dobimo minute in je to 25 minut. Tako da 25 minut v vrsti čakat najbrž ni zabavno. Še posebej, če nisi v kondiciji in si med zadnjimi in si brez vode, ker jo dobiš šele, ko pride skozi cilj...
No, v glavnem, elektronsko merjenje časa je takšen pripetljal preprečilo in pozdravljam to zadevo. Pa tudi vse je bilo zastonj, tako da pohvala organizatorju.

Evo, tu sem jaz, tale v beli majci in oranžnih supergah :) (foto: Unisport)
Na samem teku je pa bilo tako: štartal sem skoraj iz prve vrste, sem mislil, da na začetku ne bo treba tako šprintat, da pridem iz gužve, a sem se uštel. Že do prvega ovinka na 100 metrih je bilo skoraj 50 ljudi pred mano. Uf, tile študenti so čisto podivjani! Tja mimo tržnice in mimo tunela sem moral malo pospešiti, da sem se otresel gužve, mimo kitajske restavracije mi je bilo pa že malo hudo od hitrosti, tako da sem malo pomiril svoje konje. Takoj je bil že klanec, nekaj ljudi sem še prehitel, ena dva sta tudi mene, potem smo pa vsi dali v nižjo prestavo in počasi mleli in sopihali v klanec, ki ga ni bilo konec, ker se je tako vlekel, da je prav začel najedati živce in potem počasi sem zagledal vrh in sem skušal malo pospešiti, ker me je nekdo začel prehitevati, a mi ni šlo, nisem imel nobene hitrosti, kot nekakšen diesel brez turba in na ovinku pred vstopom v parkec na makadam sem slišal Kristino in Mira in mi je šlo na smeh, ker sem postal kar dobre volje, ker nekdo navija zame, tako da sem kar malo pozabil na slabost in sem lahko malo pospešil in na obratu sem še prehitel nekoga, a na zadnjem vzpončku proti cilju me je prehitel še nekdo drug, pa se mu nisem hotel dati, a noge se niso hotele vrteti tako hitro, kot sem dopovedoval možganom, tako da v ciljnem šprintu nisem mogel prehiteti sotekmece in sem bil kar malo razočaran, zakaj nisem mogel dati vse od sebe, ker sem v cilju samo globoko dihal, ostali okrog mene so pa popadali po tleh od utrujenosti. Sem jih pa potem prehitel, ko sem šel skoraj prvi do stojnice z vodo :)
Uradni čas pravi, da sem tekel 9:10.3 (9 minut, 10 sekund in 3 desetinke). Med občani sem zasedel 9. mesto. Lanski čas (9:25.7) sem zboljšal za 15 sekund, kar na tako kratki progi ni zanemarljivo. To je kar v redu. Letos tudi še nisem delal skoraj nič intervalnega teka in se mi je na koncu trase kar poznalo, da nisem imel hitrosti. Glede na trenutni čas (mesec maj) se ne obremenjujem z mojim slabšim tekaškim stanjem. Sezona bo še dolga in čaka me še veliko pomembnih triatlonov, kjer si želim doseči odmevne rezultate. Tale šprint na grad je bil tako malo za zraven - za hec. :)

Rezultati: KLIK

Za mano je zaostal tudi David - Avi Kadunc, tekač, ki je dal skozi že veliko tekaških pustolovščin in ki ima tudi lepo spletno stran. Rad spremljam njegove podvige in zapise na omenjeni strani in na tekaškem forumu.

Ni komentarjev:

Objavite komentar