Wörthersee Triathlon 2575

V nedeljo, 26. maja 2013, sem se odpravil na prvi letošnji triatlon v sklopu pokala Alpe Adria. Organizator HSV Triathlon Kärnten je pripravil šprint tekmo v kraju Pörtschach am Wörthersee (750m plavanja, 20km kolesarjenja, 5km teka). Kakšen teden pred tekmo sem tudi izvedel, da je tekma tudi avstrijsko državno prvenstvo v šprint triatlonu, kar mi je dalo malce nelagoden občutek. Na štartu bodo torej sami hudi asi. Jaz bom pa najbrž pobral drobtinice tam nekje bolj v ozadju. V Avstriji je namreč triatlon bolj razvit, imajo več zelo dobrih tekmovalcev - logično, saj je Krojtlihov tudi 4x več kot nas Slovencev. No, me bo pa tekma vsaj malo bolj prizemljila, če sem po triatlonu v Lizboni malce zaplaval tja med zvezde...

Mesto dogajanja - Poreče (Pörtschach am Wörthersee)

Prihod na samo prizorišče je bilo precej zmedeno, nikjer kaj dosti oznak, kje to sploh je. Po ozkih ulicah sem se le nekako prebil do bližine štarta in se razpakiral. Pred štartom sem opravil ogrevanje na kolesu, in sicer tako, da sem si ogledal en krog kolesarske trase. Potem se je že mudilo pripraviti vse v menjalnem prostoru, saj so triatlonci z avstrijsko licenco štartali skoraj 1 uro pred nami - "tujci" in se je "Wechselzone" toliko hitreje zaprl.

Poziranje za fotografinjo Kristino

Plavanje je bilo z neopreni, saj je bilo jezero zelo mrzlo. Štarti so bili kar štirje.
Najprej Avstrijci z lincencami, potem Avstrijke z licencami, potem ostale punce in potem šele mi, tisti brez avstrijskih licenc. To naj bi bilo najbrž zaradi državnega prvenstva. Ampak čakaj malo, kaj pa tisti, ki smo prišli tekmovati zaradi Alpe Adria pokala? V ta pokal je uvrščen vsak! Nič ne bi rekel, če zavetrje na kolesu (drafitng) ne bi bilo dovoljeno, ampak tu je bilo dovoljeno. Tako je odločilnega pomena, kakšno skupino sotekmovalcev ujameš pri kolesu. Saj pri vožnji v zavetrju prihraniš tudi do 30% energije in več, kot če se voziš sam. In če je na štartu poleg tebe veliko dobrih tekmovalcev je tudi velika verjetnost, da boš imel na kolesu dobro skupino. Pri meni seveda ni bilo tako. Štartal sem v zadnji skupini, kjer nas je bilo nekaj Slovencev in drugih tujcev, največ pa Avstrijcev, ki nimajo licence, kar pomeni, da ne tekmujejo dosti oz. da niso hitri. Začetek plavanja je bil kar dober. Do prve boje sem imel zelo hiter tempo, tako da sem do tja priplaval mislim da tretji. Do druge, bolj oddaljene boje, sta me prehitela še dva ali trije, ki pa so šli prehitro zame. Po plavanju sem prišel skupaj še z enim tekmovalcem nekje na šestem mestu.

Po plavanju moram hitro sleči neopren

Ko sem prišel v menjalni prostor, so prvi ravnokar že odhajali na kolo. Tako sem za njimi zaostal kakšnih 20-30s. Iz menjalnega prostora sem hitro skočil na kolo in gonil na vso moč, da bi dohitel tekmovalce pred sabo in tako dobil dobro skupino. Tekmovalec, ki je prišel na kolo skupaj z mano, je bil na začetku tik za mano, a po kakšnem kilometru pogledam nazaj, in ga več ni bilo. Ok, sam sem... Pred sabo vidim skupinico kolesarjev, oddaljeno kakšni 100-200m. Tiščim na polno, a skupinica ostaja enako daleč pred mano. Počasi mi pojemljajo moči in sprijazniti se moram, da bom moral kolesariti sam. Postajam utrujen, veter piha in težko mi je. Oh, kaj bi pasalo nekaj zavetrja... Prvi krog (10km) je že za mano. Veter v prsa se mi zdi še močnejši. Na cesti opažam klančke, ki jih v prvem krogu sploh nisem zaznal. Prehitevam za krog zaostale, pred sabo v daljavi pa še vedno vidim skupinico kolesarjev, ki so prišli iz vode malce prej kot jaz. Z mislimi sem že na teku. Kakšen kilometer pred koncem zaslišim nekaj za sabo. Tisti hip me prehiti en Avstrijec in se mu prišmulim v zavetrje. Oooo, kaj to paše. Zadnji kilometer sem se tako odpeljal v zavetrju in si malce spočijem noge za tek. Menjavo naredim hitro in stečem iz menjalca. Tam pa ravno en gospod na kolesu, ki nerodno zapelje v mojo smer in mi je napoto. Še zdaj ne vem, kaj je sploh delal tam. Mislim, da je bil redar ali pa morda sodnik.

Ja stric, kaj pa delate napoto?

Tečem po trasi skozi parke in pred sabo vidim dva mlajša triatlonca, ki se ju skušam držati. Prednost imata kakšnih 30 metrov. Težko mi je, a ne želim izgubiti stika z njima. Mislim, da sem jima vedno bližje! To mi daje nekaj motivacije. Sem že v drugem krogu od treh. Nekje na 3. kilometru prehitim prvega mladeniča. Super! Zdaj lovim naslednjega. Čez nekaj časa je za mano tudi on. Sem že v tretjem krogu. Počutim se najbolje do zdaj. Korak mi steče in občutek imam, da grem vedno bolje. Prehitevam za krog zaostale in pozdravljam nekatere Slovence, ki so na progi. Samo še malo in bom na koncu. Pritečem v cilj in počutje je ok! Mislim si, da bi kamot še lahko odtekel kakšnih 5 km. Hmmm... sem narejen bolj za dolge razdalje? Mogoče. Je pa tudi res, da moje priprave niso bile nič kaj podobne za šprint razdalje.

Na teku

V cilju hrane in pijače več kot dovolj. Vase mečem skoraj vse, kar mi pride pod roke :) Hitra konzumacija hranil po aktivnosti je pomembna za hitro regeneracijo. Najbolj mi paše Erdinger Alkohol Frei - brezalkoholno pivo z vitaminom B, ki ga je na vseh avstrijskih tekmah čez glavo dovolj. Po sladkih gelih in pijačah z ogljikovimi hidrati, ki mi dajejo energijo med tekmo, prav paše malo grenkega okusa...

V cilju mit isotonischem Getränk

Z rezultatom sem zadovoljen, saj sem dosegel čas 1h 1min 30sec, kar je moj rekord na šprint tekmovanjih. A ko pa sem pogledal skupne rezultate, me je kar malo streslo, saj sem dosegel komaj 36. mesto. Kako to? Ko sem malo analiziral rezultate, sem ugotovil, da sem v moji skupini, ki smo štartali zadnji, prišel v cilj kot drugi. Med rezultati lahko to po tem, da smo mi imeli štartne številke višje od 250. Hitrejši je bil le Koželj Simon, ki je plaval pol minute hitreje. Vse ostale, ki so plavali hitreje od mene, pa sem kot kaže prehitel na teku.
Če bi štartal v prvi skupini z vsemi dobrimi Avstrijci, bi prav gotovo na kolesu imel dobro skupino in bi se lahko vozil v zavetrju. Če gledam po časih, bi zagotovo kolesaril 1-2min hitreje (tako hitro, kot so oni). To pa bi me uvrstilo tam nekje na 20. mesto, kar pa se mi zdi super za avstrijsko državno prvenstvo v šprintu, šprint pa je zame najslabša triatlonska razdalja.

Kaj pa dobra uvrstitev za Alpe Adria pokal? Hja, za to se pa lahko samo obrišem pod nosom. Ne zdi se mi pravično, da se na takšnih tekmih spušča tekmovalce v različnih štartih, saj potem nimamo enakih pogojev med samo tekmo. Velik minus za organizatorja!

Rezultati: KLIK (čas: 1:01:30; 36. absolutno, 9. v kategoriiji Elite 1)