Orbea Alma

Moj vozni park je bogatejši za novo zverinco! To je hardtail (trdak) kolo španskega proizvajalca Orbea z imenom Alma G Team. Enako kolo vozi tudi svetovna prvakinja Tanja Žakelj in dvakratni olimpijski prvak Julien Absalon! Kolo je opremljeno z vrhunskimi komponentami Shimano XTR in PRO XCR. Nad kolesom sem navdušen, hkrati pa zaskrbljen, saj zdaj po koncu tekem ne bom več mogel uporabljati izgovorov v smislu: »če bi jaz imel tak bicikl...« ;)

Orbea Alma

Primož in Jernej iz trgovine Orbea.si na Linhartovi ulici v Ljubljani sta mi ponudila opcijo, ki je enostavno nisem mogel zavrniti. Moje staro MTB kolo, s katerim sem doživel veliko lepega, sem torej zamenjal z dirkalnikom Orbea Alma, letnik 2011. Kolo je sicer malce rabljeno, a to sploh ne bi vedeli, če vam tega ne bi povedal.

Moje veliko navdušenje nekoliko kvarijo bolečine v kolenu, ki so mi preprečile, da bi se že aktivneje pripravljal na sezono 2012. Trenutno hodim na fizioterapije, tako da bom moral resnejše treninge prestaviti na januar. S pozitivnimi mislimi zrem naprej in se noro veselim kros triatlon tekem z mojo novo Orbea zverino!

Hvala osebju iz trgovine Orbea, ker mi pomagajo na moji športni poti! Če se zanimate za nakup kolesa, obvezno zavite v trgovino Orbea, kjer vam bodo strokovno svetovali pri izbiri kolesa in vas zaradi svoje poštenosti ne bodo prinesli naokrog.

www.orbea.si

Slovenski triatlonski pokal 2011

Sezone 2011 je konec. Z Ljubljanskim maratonom sem jo zaključil, čeprav pa se je triatlonska sezona zame končala že v septembru, ko sem se udeležil še zadnje tekme na Bledu, ki je štela za slovenski triatlonski pokal. Letos sem svoje moči usmeril prav v tekme, ki so štele za pokal in to se mi je na koncu obrestovalo.

Po zadnji tekmi na Bledu, so se zadeve precej premešale! Na štartu olimpijskega triatlona se namreč ni pojavilo nekaj mojih konkurentov (Pleše, Kovačič in Majdič), kar sem s pridom izkoristil in tako odnesel 100 točk v kategoriji Člani 1. Kogar ni, pač ne more zmagati ;)

In to pomeni, da sem zmagal v kategoriji Člani 1, kar je res nekaj enkratnega! V absolutni konkurenci pa sem zasedel 5. mesto, kar si pred sezono nisem predstavljal niti v sanjah.
Rezultati: KLIK

Pokal za 1. mesto med Člani 1

Podelitve priznanj najboljšim triatloncev v sezoni 2011 se žal nisem mogel udeležiti, saj so na Triatlonski zvezi termin podelitve objavili tik pred zdajci, jaz pa sem že imel rezerviran oddih v tujini. Pokalček sem dobil naknadno in ga že imam shranjenega na vidnem mestu. Čeprav na to priznanje slovenski triatlonci ne dajo veliko teže, je zame ta dosežek nekaj velikega, saj je to potrditev, da lahko z veliko želje in truda dosežem tisto, kar si začrtam. Pokal mi bo ostal v trajni lasti in mislim, da ga bom v prihodnosti še bolj cenil. Trenutno pa mi vliva veliko motivacije in veselja za naslednjo sezono, v kateri si bom moral izbrati kakšne nove izzive!

Brez pomoči mojih sponzorjev, donatorjev, popustnikov in motivatorjev, bi tale pokalček le stežka bil moj. Zatorej hvala Skinsu, Solveri Lynx, Energenu, ppp forumu, High5 in Kristolini - kuhinji dobre hrane. Hvala, da ste me podprli in upam, da bo tako tudi v naslednji sezoni! :)

Posebna hvala pa vsem iz kluba ŠRK Celje, ki so mi dali krila za boljše dosežke!

16. Ljubljanski maraton

Kar se mi je pred nekaj leti zdelo še nepredstavljivo, mi je uspelo doseči pred nekaj dnevi. Pretekel sem celotni maraton dolžine 42.195 metrov! :) In to v kar dobrem času: 2 uri 57 minut in 44 sekund. Presenetil sem samega sebe, saj je bil moj prvotni cilj samo preteči celotno traso in doživeti nekaj novega.

Pa gremo od začetka. Moja tekmovalna sezona se je praktično končala 17. septembra na Bledu, kjer sem opravil še zadnjo triatlonsko tekmo za slovenski pokal. Nato sem odšel na zaslužene dvotedenske počitnice (brez kolesa in tekaških superg!), saj si med poletjem nisem vzel časa za to. Naslednji tekaški trening po triatlonu na Bledu sem tako naredil šele 5. oktobra, kar je ... precej dni brez treningov :D Do maratona je bilo torej samo še 18 dni in v tem času mi je uspelo narediti 10 tekov, bolj ali manj resnih. Po intervalnem treningu 11 dni pred maratonom me je mučila bolečina v mečih in malo pod njimi, ki ni hotela izginiti kljub 2-dnevnemu počitku. Ker časa nisem imel, sem kljub bolečini vseeno zmerno tekel. Tolažil sem se z dejstvom, da grem na prvi maraton in da grem samo spoznavat občutke, kako se obnaša moje telo ob tako dolgi tekaški preizkušnji.

Zakaj sem se sploh prijavil na 42km? Zato ker nekega motiva za 21km nisem več našel (to razdaljo sem tekel že 4-krat zapored), na Ljubljanskem maratonu pa nisem hotel manjkati, saj mi je lepo biti del tako velike zgodbe, v katero se razvija Ljubljanski maraton. Glede na to, da sem že preživel 2 polovična Ironmana, kjer sem tekmoval več kot 4 ure in pol, se mi je zdelo, da bom 3 ure in pol teka pa že preživel. In sem se prijavil.

Garmin triatlon Bled, 17. september 2011

V soboto, 17.9.2011, sem se udeležil še zadnje triatlonske tekme za slovenski pokal v letu 2011. Tekma je bila na Bledu, razdalja pa je bila olimpijska (1,5km plavanja, 40km kolesa, 10km teka). Tekma na Bledu je posebna zato, ker je kolesarska trasa izjemno razgibana, saj opraviš vse skupaj skoraj 500m višincev. Zaradi tega mi je še posebej všeč, saj imam rad klance in tehnično zahtevne dirke.

Tekme se je udeležilo tudi precej tujcev, ampak je pa manjkalo nekaj dobrih slovenskih triatloncev. Med vsemi udeleženci sem dosegel 9. mesto, v kategoriji člani 1 pa sem bil 3. Bil sem tudi 3. med vsemi Slovenci. Tako sem z velikim veseljem spet stopil na zmagovalne stopničke, kar pred tekmo nisem pričakoval, saj sem vedel, da bo prišlo kar nekaj odličnih tujcev. Tekmo sem končal v času: 2:09:32.

Rezultati absolutno: KLIK

Rezultati člani 1: KLIK

Zdaj, ko se je triatlonska sezona končala, grem pa lahko na dopust. Kaj več o počutju med samo tekmo pa zapišem v naslednjih dneh, tako da spremljajte moj spletni dnevnik ;) Kmalu bo tudi novica o skupni razvrstitvi slovenskega triatlonskega pokala, ki je nadvse zanimiva...

Lep pozdrav,
Janez

11. Krejanov memorial, 3. september 2011

Prejšnji vikend sem se udeležil Krejanovega memoriala v koroškem mestecu Prevalje. Prireditev velja za največjo kolesarsko prireditev na Koroškem in tudi tokrat je bilo tako, saj se je gorskega kolesarjenja udeležilo več kot 300 ljudi.

Kolesarska pot 1241744 - powered by Bikemap 

Proga je krožna, kar pomeni, da je štart in cilj v centru Prevalj. Trasa je dolga 31km in ima vzpona 650m (tako piše v razpisu), tako da ni prezahtevna, vendar če želiš, da ti koroški fantje ne ugrejo na kolesu, je noro naporna!

Dirka je bila šele moja druga letošnja dirka z gorskim kolesom. Prva je bila Crossman, kjer sem imel nesrečo s kolesom in kar nekaj časa sem okleval s popravilom. Šele nekaj dni pred tekmo sem kolo spravil v red, saj se mi je v zadnjem tednu zlomila še špica na zadnjem kolesu, ki jo je zelo težko dobiti (CrossMax SL 2003).

Naša ekipa pred startom

V soboto sem bil torej pripravljen in sem z nestrpnostjo pričakoval začetek. Zanimalo me je namreč, ali sem kos gorskim kolesarjem, če sem pri svojih triatlonskih treningih na kolesu "samo" maks. 3x na teden in še to povečini na ravnini na cestnem kolesu. Tekma se je začela in skušal sem se držati v ospredju. Po začetnem ravninskem delu se je pričel prvi klanec. Kolesarji pred mano so skoraj z enako hitrostjo zarinili v hrib in takoj sem videl, da ta dan ne bo šale. Tempo je bil res hiter. Nekaj minut sem še lahko držal vodilno skupino - okoli 8-10 kolesarjev, ampak nato sem moral popustiti. Tempu vodilnih tudi nista mogla slediti Primož G. (Štrancarjeva Orbea) in Jani G. (Forma), tako da sem se jima priključil in se trudil ne izgubiti stik z njima. Malo pred koncem prvega klanca smo ujeli še Kordeža! Bil sem presenečen glede tega, saj je Kordež rekorder proge, ampak je imel letos nesrečo in ima zlomljeno ključnico, tako da je bil že čudež, da se je sploh pojavil na štartu. Na naslednjem klancu smo celo ušli Kordežu in preletele so me pravljične misli, da bi tekmo lahko končal pred obema Štrancarjema (Primož G., Kordež), ampak se je to hitro razblinilo, saj nas je čez nekaj minut spet dohitel Kordež in tempo ni pojemal. Pod vrhom najvišje točke na trasi (kapelica) nas je dohitel še en tekmovalec, tako da nas je bilo zdaj že 5 v skupini.

Kristina mimo kapelice

Pred vrhom so pospešili, toda nisem mogel slediti. Tako sem spust začel malce osamljen, a mi je uspelo ujeti Janija G., ki je tudi malo zaostal. Do konca so sledili še trije krajši klanci, kjer mi je uspelo priključiti skupinici pred mano. A v nekem trenutku so skočili in žal nisem imel več pravega orožja (moči v nogah) za odgovor na njihov napad. Ušli so mi ravno 200m pred koncem zadnjega klanca, kar kaže, da so imeli naštudirano traso. Sam sem progo vozil šele drugič, v mislih pa sem jo imel samo iz profila v razpisu :) Zadnjih 10km spusta pred ciljem je bilo res norih. Vozil sem na polno, včasih tudi malo prek mej sposobnosti, kajti nekaj 10m za mano me je lovil Jani G. in nisem hotel, da me prehiti. Na tekmovanjh ga do zdaj namreč še nisem nikoli prehitel. V dveh ovinkih je bilo malo nevarno, saj me je enkrat odneslo na travo (sreča, da ni bilo električnega pastirja), drugič pa mi je na prehodu na asfalt vzelo zadnje kolo, a sem se kaskadersko rešil. Jani G. me tako ni prehitel, sem se pa kilometer pred ciljem ali še malo več precej približal enemu iz Orbeje, na zadnji serpentini sva bila že povsem skupaj. Tam sem videl, da je to Primož G., ki sem ga lani prehitel za nekaj sekund. Do cilja je bilo samo še 200m, tako da mi je zmanjkalo razdalje, da bi ga lahko prehitel. V cilj sem se tako pripeljal takoj za njegovim kolesom; škoda da ni sledil še tek ;)

Dosegel sem čas 1:06:08, kar je za 1 minuto in 27 sekund bolje od lani! Lani bi s takšnim časom dosegel absolutno 3. mesto, letos pa sem bil (šele) 12., kar pove, da je bila konkurenca res huda! V kategoriji 25-35 let (v kateri sem bil letos prvič) sem dosegel nehvaležno 4. mesto, za tretjim sem zaostal 2 sekundi, za prvim pa 24 sekund.

REZULTATI - kategorije
REZULTATI - skupno

Razglasitev je bila zanimiva, saj jo je vodil Mimi, ki je na oder za zmagovalce povabil tudi mične gospodične, ki so popestrile dogajanje =)

Na oder so poklicali prvih 6, torej tudi mene :)

Organizator je priskrbel veliko praktičnih nagrad, ki so bile podeljene med vse udeležence, tako da najbrž nihče ni odšel domov praznih rok. Prireditev se splača obiskati!

Naj omenim še prvo mesto Kristine med puncami. Vesel sem njenih uspehov, saj jo ves čas navdušujem in vzpodbujam nad športom. :)

Kristina na najvišji stopnički

Zahvala podjetju Energen d.o.o.

Najlepše se zahvaljujem podjetju Energen d.o.o., ki so me finančno podprli na moji športni poti.

Energen, energetske storitve, d.o.o. je mlado podjetje, ki na trgu ponuja rešitve v energetiki, predvsem pri ogrevanju. Njihov pristop do naročnikov je edinstven, saj jim s svojimi storitvami nudijo celovito energetsko rešitev. Njihova storitev enerSAVE je bila uvrščena med tri najboljše podjetniške ideje v letu 2009 po izboru časnika Finance!

Meni osebno je Energen d.o.o. najbolj poznan po prodaji sistemov za soproizvodnjo (kogeneracijo). Soproizvodnja je proces, kjer se pridobivata in koristno porabljata dve energiji hkrati - toplota za ogrevanje in električna energija. Sočasna izraba goriva prinese večje izkoristke in prihranke.

Kogeneracija deluje tako, da se pri ogrevanju namesto navadnega gorilca uporablja motor na notranje izgorevanje, ki poganja električni generator, ta pa proizvaja električno energijo. Toplota, ki se ustvari pri izgorevanju goriva, se uporabi za ogrevanje, električna energija pa se lahko porabi na objektu ali pa proda v omrežje. Eno takšnih kogeneracij je Energen d.o.o. instaliral tudi na Fakulteti za šport v Ljubljani, kjer opravljam svoje plavalne treninge.

Več informacij lahko dobite na spletni strani podjetja Energen d.o.o.

Državno prvenstvo v sprint triatlonu, 27. avgust 2011

Po odpovedi tekme v Kočevju so državno prvenstvo v sprint triatlonu organizirali teden dni kasneje v Bakovcih blizu Murske Sobote. Nov organizator je bil Team Turbo Tropovci. Pred tekmo nisem vedel, kaj naj pričakujem, saj mi je prejšnji teden umrla babica in nisem treniral skoraj ves teden. Poleg tega pa tudi nisem tekmoval že mesec in pol, saj sredi poletja ni kaj dosti tekem.

Torej na tekmo sem se odpravil z odločitivijo, da bom dal vse od sebe in se ne bom oziral na rezultat. Zadovoljen bom, če bom lahko dal svojih 100%. Na tekmo sem tako šel z velikim zanimanjem in pričakovanjem. Zanimivost tekme je bila, da je stal prvi menjalni prostor (plavanje-kolo) na drugi lokaciji kot drugi (kolo-tek). Plavalo se je namreč v jezeru blizu Murske Sobote, kolesarilo in teklo pa v vasi Bakovci.

Plavanje - 760m

Plavanje je potekalo v gramoznici, s katero so že pred leti strašili, da je tam precej umazana voda. Zato me je presenetilo, ko sem na ogrevanju prvič skočil v vodo in je zgledala dokaj čista. Tudi vidnost je bila dobra, tako da sem kasneje med tekmo dobro videl tekmovalce pred sabo. Voda je imela 25°C, zato neopreni niso bili dovoljeni. Start je potekal iz vode in nas je vse kar malo presenetil, saj je sodnik brez velikega oznanjanja hitro sprožil uro in že smo začeli plavati. Gneča je bila na začetku kar velika, saj smo startali iz ozkega pasu. Preplavati smo morali okrog boj, ki so tvorile trikotnik, in sicer 2 kroga. Ker nisem hotel že na samem začetku pognati srčni utrip v rdeče številke, sem raje plavalce, ki so se grozno prerivali, spustil naprej, sam pa okoli prve boje odplaval bolj na široko. Tam sem ujel svoj ritem ter se prilepil sotekmovalcu na noge. Blizu koncu prvega kroga (okoli 300m), sem malo pospešil in prehitel tekmovalca in začel loviti naslednjega pred mano. Plavanje mi tokrat začuda ni predstavljalo muke in imel sem občutek, da ne plavam grozno počasi. Do konca plavanja sem jih tako prehitel še nekaj, ampak ko sem prišel iz vode, je bla pred mano kar velika praznina.

Čas plavanja 0:12:43 pove, da le nisem plaval tako dobro, kot sem imel občutek.


Kolo – 20,2km

Menjavo sem opravil brez težav. Na kolesu sem začel sam. Ker sem želel ujeti tekmovalce pred sabo, sem si obul čevlje šele po nekaj kilometrih, ko sem se sprijaznil, da predaleč pred mano, tako da jih ne morem ujeti. Ujel sem sicer še nekaj počasnejših, vendar nobenega »uporabnega«, ki bi mi pomagal držati tempo. V tretjem krogu sem ujel kolega, ki se mi je priključil in mi nato pomagal držati visoko hitrost. Ampak vseeno ni blo to tisto, kar sem si želel. Pri menjavi je hitrost padla žal pod 39km/h. Kot da bi gledal etapno dirko na Tour de France, me 100m pred menjavo na tek ujame velika skupina (okoli 10 kolesarjev). Hja, zakaj jih nisem raje počakal na začetku in bi se lahko bolj spočit pripeljal do teka? :D

Tek - 4,5km

Menjava na tek mi dokaj dobro uspe, morda izgubim samo kakšno sekundo pri obuvanju superg. Sotekmovalec, ki je imel na dresu napis »Fluher« začne prvi tek iz naše skupine. V glavi se mi je rolalo – fajn njemu, ko se je cel cajt v skupini fural. Poženem se za njim in prehitiva Matijo Medena, ki je ravno tisti hip začel drugi krog od treh (Meden je bil na koncu absolutno tretji). Fluher je narekoval prehiter tempo zame, zato mu nisem mogel slediti. Sredi prvega kroga me nazaj (za en krog) prehiti tudi Meden in padem v manjšo krizo. Težko mi je in vroče je. Pred sabo vidim kolega Stjepića, ki ga počasi počasi dohitevam. Sredi drugega kroga ga prehitim in s tem sem zadovoljen. V takšnem tempu se odločim, da končam tekmo, ampak pred mano je vedno več tekmovalcev, ki jih počasi prehitevam (za krog počasnele). To mi da nekaj motivacije in kar naenkrat lahko tečem spet hitreje. Proti cilju pospešujem tempo in opazim sumljivega tekača, ki živčno poglejuje nazaj. Odločim se, da ga prehitim, saj se mi je dozdevalo, da bi lahko bil v istem krogu kot jaz – eno mesto je pred mano!. Ker nisem hotel, da se ponovi situacija iz Velenja, kjer sem izgubil mesto za 4 sekunde, sem sklenil, da grem res do konca. Šlo mi je kar malo na bruhanje, ampak nekaj me je gnalo naprej. Tekmovalca pred sabo nato dohitim in vidim, da je še v slabšem stanju kot jaz. Pospeši, ampak se mu ne dam. 100m pred ciljem me skuša presenetiti še s šprintom, ampak zadevo imam pod kontrolo in mi uspe obdržati mesto pred njim. V cilj pritečem srečen in rabil sem kar kakšno minuto, da sem prišel k sebi.

Zaključek

Z rezultatom sem bil zadovoljen, še preden sem videl razvrstitev, saj sem iztisnil iz sebe svoj optimum. Na koncu čas 1:02:24, kar pomeni 9. mesto absolutno in 4. mesto med člani 1 oz. 3. med tistimi z licenco. Tako sem dobil bronasto medaljo iz državnega prvenstva, kar se mi zdi kar kul. Žal nimam fotke iz podeljevanja, saj me niso poklicali na oder oz. naj bi to preslišal (v kar dvomim).

Za boljše dosežke pa moram vsekakor popraviti plavanje in upam, da bo čas prinesel boljše rezultate tudi v tej disciplini. Upam tudi, da je tekma veljala za slovenski pokal (glede na to, da so jo prestavili iz Kočevja), da sem nabral še nekaj točk za končno skupno razvrstitev. Zadnja tekma pokala je olimpik na Bledu, katere se že veselim.

Rezultati: KLIK

Sprememba tekem: Kočevje --> MS

V svojem planu sem imel tekmo za državno prvenstvo v Kočevju (sprint triatlon), ki bi morala biti 20.avgusta 2011, ampak jo je organizator odpovedal zaradi tehničnih težav. Problem naj bi bil pri zapori ceste. Triatlonska zveza je našla zamenjavo, in sicer so tekmo prestavili za teden dni kasneje na 27. avgusta. Prizorišče je v Murski Soboti - KLIK.

S tem se mi je državno prvenstvo pokrilo s Faakersee olimpik triatlonom, katerega sem imel v planu. Po razmisleku se se odločil za tekmo v Murski Soboti, saj šteje tudi za slovenski pokal, kar je moja prioriteta v tej sezoni.

Vremenska napoved za soboto je lepa. Upam edino, da se bodo temperature res spustile pod 30°C, tako da ne bom imel večjih težav z vročino.

Olševa in Peca, 7. avgust 2011

Da ubijem monotonost triatlonskih treningov se rad podam tudi v druge športne aktivnosti. Ker se rad gibam v naravi, mi je všeč tudi hribolazenje. Zato ni čudno, da mi je hitro postal všeč koroški hribovski izziv, ki ga je na plano privabil prijatelj Samo in nam zdaj več ne da miru. Koroški hribovski izziv ali krajše K24 je približno 80km dolga pot čez koroške hribe in gore, ki jo moraš peš premagati v manj kot enem dnevu.
Profil poti si lahko pogledate na moji strani "Pustolovščine" ali če malo "pogooglate".

skrita jasa

po grebenu proti vrhu Olševe

na Olševi

Preteklo nedeljo smo se odločili, da gremo prehoditi del poti, ki je ne poznamo, to je čez Olševo (1929m) na Peco (2126m). Na pustolovščino smo se odpravil zgodaj zjutraj in se vrnili zvečer. Pot smo uspešno prehodili – štart na Spodnjem Slemenu, brez težav na vrh Olševe, potem pa spust iz gore in »rokenrol« do vzpona na Peco, grizenje vse do vrha in povratek proti dolini mimo koče, kjer smo si po desetih urah zaslužili topel obrok, ter na koncu še povratek v dolino v Črno.
 

proti vrhu Pece

cepin na vrhu Pece

hribolazci na vrhu Pece

To je bil dan, ki ga bomo stežka pozabili. Dobra generalka pred 24 urnim izzivom, na katero se, upam, kaj kmalu odpravimo.

Carfax triatlon Velenje, 10.7.2011

Na vroč nedeljski dan sem se udeležil olimpik triatlona (1,5km plavanja, 40km kolesarjenja, 10km teka) v Velenju. Po dveh dobrih letošnjih tekmah za slovenski pokal (Ptuj, Koper), nisem hotel izpustiti tudi državnega prvenstva, za kar je štela tekma v Velenju. Ker sem vedel, da bo manjkalo nekaj dobrih triatloncev, je bil moj cilj priti med 10, kar mi je tudi uspelo. :)

Plavanje mi tokrat ni šlo najbolje. Najprej sem težko držal smer, saj skoraj nisem videl boj in izhoda iz vode. Tako sem samo držal plavalce pred mano in plaval bolj na slepo. Na prvi boji je bilo precej prerivanja, nekdo me je nekajkrat prav nešportno potegnil za nogo, da me je prijelo, da bi se še huje maščeval, ampak me je grda misel hitro minila in sem predse spustil nepridiprave. Imel sem tudi težave s počutjem, saj me je že po 200m plavanja obletela slabost v želodcu, ki je trajala skoraj do konca plavanja - ko se mi je rignilo, je bilo kar bolje.

Menjavo sem naredil hitro in na kolesu ujel Kregarja in še enega triatlonca. Po 1km sem se postavil na čelu naše skupinice in vlekel, ko sem čez minuto pogledal nazaj, tam ni bilo nikogar! Oz. ušel sem jima za nekaj deset metrov. Sklenil sem, da držim hiter ritem in probam dohiteti še koga. Že naslednji km mi to uspe, saj ujamem tekmovalca, s katerim sva potem skupaj prekolesarila celotno traso ter si pomagala z menjavami.

Na koncu me je vročina že kar zdelala (bilo je baje 34-35°C!), tako da mi tudi segreta pijača iz bidonov sploh ni več teknila, ampak sem jo vseeno po sili pil, da ne bi dehidriral.

Menjava na tek je bila kar dobra, vendar ne tudi prvi krog tekaškega dela (2,5km). Najprej me je nekoliko bolel želodec, najbrž zaradi pijače, ki sem jo popil po sili na koncu kolesa. Zaradi tega mi je voda na postojankah zelo ugajala. Večinoma sem jo uporabljal samo za hlajenje telesa od zunaj, saj je bilo res peklensko vroče. Organizatorja je treba pohvaliti, saj je bila postojanka z vodo vsakih okoli 1200m. Drugi in tretji tek sta mi stekla, in sem se počutil bolje. Zadnji krog pa sem poskušal nekoliko pospešiti. Problem sem imel, ker nisem vedel, kdo je za krog zaostal in kdo je dejansko pred mano. Tako nisem vedel, a se je vredno boriti ali ne :) Prehitel sem kar nekaj zaostalih, 500m pred ciljem pa sem opazil tekmovalca pred sabo, ki je tekel kar v redu tempo, saj sem se mu le počasi približeval. Kazalo je, da mi ga do cilja ne bo uspelo prehiteti, zato sem upal, da bo pred ciljem zavil desno in odtekel še kakšen krog, kar bi pomenilo, da je za krog zaostal :) ampak na mojo žalost je zavil proti cilju, zadnjih 100m sem še stisnil iz sebe nekaj moči, a mi je žal zmanjkalo nekaj deset metrov, tako da sem 9. mesto in 4. mesto v kategoriji izgubil za 4 sekunde ;) to mi je v cilju dalo nekaj grenkega priokusa, toda svoj zastavljen cilj sem dosegel - prišel sem med top10, tako da sem z rezultatom zadovoljen.

Letos imam še v planu 2 tekmi za slovenski pokal (avgust: Kočevje – državno prvenstvo v šprintu in september: Bled), vmes pa se udeležim še kakšne tekme v tujini.

Rezultati 

Uradna spletna stran

Reportaža:

Daljša reportaža: KLIK