sreda, 23. april 2014

Tek v Belo 2014

V soboto, 19. aprila 2014, sem se udeležil tekaške prireditve Tek v Belo, ki je bila organizirana sploh prvič. Tek je potekal v Idriji in je štel tudi za Pokal primorskih tekov, tako da je bila zagotovljena številčna udeležba in dobra konkurenca. Trasa naj bi bila dolga 10 km, a se je kasneje izkazalo, da je merila skoraj 10,6 km. Teklo se je iz Idrije proti Beli (manjši zaselek v Krajinskem parku Zgornja Idrijca) ves čas ob reki Idrijci. Večino časa (3 km) po makadamski sprehajalni poti ob vodnem kanalu Rake, nato pa čez viseči most na asfaltirano cesto. Na 5,3 km je bil obrat z vodo, nazaj smo tekli po isti poti. To mi je bilo všeč, saj sem na pol poti točno vedel, kaj vse me čaka do cilja.

Slike v tej objavi sem dobil na Facebook strani teka. Organizatorji teka so poskrbeli, da je bila prireditev dobro fotografsko podprta. Glavna fotografa sta bila Iztok Hvala in Marko Čuk.

Jutro je bilo lepo. Temperatura ravno pravšnja za tek. Pri čakanju v vrsti za prevzem štartne številke sem ohranil mirne živce. Organizatorji so rekli, da bodo naslednje leto prijave potekale hitreje.
Na teku sem bil z domačinko Kristino, ki me je zvabila v Idrijo. Zgledam dobro pripravljen, a v resnici me vse boli zaradi dolgih treningov par dni pred tekmo. Pripravljam se namreč na glavni cilj sezone - Ironman Celovec, zato svojih treningov ne prilagajam takšnim vmesnim tekmam, kot je recimo bil Tek v Belo (foto: Bojan Furlan).
Na štartu sem se še malo pretegoval, da bi v stegna spravil čim več svežine...
In štart! Vse težave in bolečine v trenutku izginejo. Navdušenje in adrenalin naredita svoje.
V prvih metrih tempo ni bil tako hud, tako da sem brez težav lahko držal stik z najboljšimi.
Na drugem kilometru je bilo že težko. Tekel sem v skupinici, ki se je borila za 4. mesto.
Tukaj smo že na obratu (5,3 km), kjer sem si postregel z vodo.
Ravno prav vode, da si zmočim usta. Kaj več na tako kratki progi ni potrebno.
V prvih kilometrih nisem vedel, ali naj držim skupinico pred sabo, ali naj spustim tempo, saj je bil na določenih mestih moj utrip krepko v rdečih številkah. Odločil sem se, da se držim skupinice, kar se je izkazalo za dobro potezo, saj mi je uspelo pomiriti pulz in sem brez večjih težav zmogel držati tempo ostalih tekačev. V četrtem kilometru sem celo narekoval tempo skupine, saj sem se tisti trenutek počutil dobro. Po obratu so tekači pojačali tempo, ampak mi niso ušli. Bilo je tudi lažje, saj se je trasa začela spuščati.

Tukaj že tečemo nazaj po cesti navzdol. Tempo je hiter, številki 67 zmoremo slediti samo še trije.
Z asfaltirane ceste čez viseči most čez Idrijco na makadam potko. Skupina se je razbila. Do cilja je še 3 km.
Po prečkanju mostu sem se moral kar dobro potruditi, da sem zopet ujel stik s tekmovalcema pred sabo. Zadnje 3 kilometre pred ciljem smo tako ostali samo še trije, ki smo se borili za 4. mesto. Tempo ni popuščal, tako da je mlad tekač s številko 67 "pobegnil", sam pa sem se boril z dolgolascem (št. 102). V rezultatih sem se prepričal, da je hitri gospod letnik 1958, torej ista starost kot moj oče. Uf, pa tako hiter... Kilometer pred ciljem je nekoliko omagal, tako da sem ga prehitel in mirno pritekel v cilj s časom 39 minut in 6 sekund. To je zadostovalo za skupno 5. mesto in 2. v kategoriji.

Čas ni slab za 10,6 km dolgo traso. Povprečni tempo 3:42 pomeni čas blizu mojega rekorda na 10 km (37 min). S tem sem zelo zadovoljen, kot kaže sem s treningi na pravi poti, saj v cilju tudi nisem bil povsem izmučen.



Med tekom bi skoraj izgubil štartno številko, zato sem jo na koncu kar držal v rokah in tako pritekel v cilj. Na zadnji strani lista je namreč bil prilepljen neke vrste čip, ki je meril čas. To je nek nov sistem merjenja časa, ki pa se ni najbolje obnesel - rezultati so se merilcem pomešali. (foto: Bojan Furlan)
Kristina leti proti cilju
In tudi Kristino smo dočakali v cilju. Bila je hitra! Druga v kategoriji. Pa sem že mislil, da mi bo enkrat vendarle uspelo prinesti domov boljšo medaljo ;) (foto: Bojan Furlan)
Tek je organiziral Klub idrijskih študentov. Oceno odlično je pokvaril zapetljal z rezultati, saj so časomerilci zamešali rezultate, tako da je do razglasitve bilo potrebno počakati kakšno uro več.

Med čakanjem na rezultate...
In dočakal sem medaljico za drugo mesto v kategoriji
Prvih deset absolutno zgleda takole:

Razvrstitev absolutno - Moški

m.abs Št. št. Ime in priimek Letnik Klub Čas Zaostanek
1 193 Tratnik Marko 1986 ŠD Nanos Podnanos 00:36:54.3 00:00.0
2 195 Curk Mitja 1977 ŠD Nanos Podnanos 00:38:15.8 01:21.5
3 247 Curk David 1981 ŠD Nanos Podnanos 00:38:46.1 01:51.8
4 67 Bratina Rok 1994 KGT Papež-Salomon 00:38:51.9 01:57.6
5 19 Klančnik Janez 1985 Tripustolovec 00:39:06.3 02:12.0
6 102 Vogrič Miro 1958 DLT Filipides 00:39:18.0 02:23.7
7 59 Likar Anej 1994 AK Gorica 00:39:25.7 02:31.4
8 214 Kutun Andrej 1969 TKK Serpenice 00:39:46.7 02:52.4
9 158 Setnikar Primož 1979 Atvo servis Sitnik 00:39:51.5 02:57.2
10 206 Ipavec Kristjan 1979 ŠD Nanos Podnanos 00:40:03.0 03:08.7


Tek v Belo je zelo lep, saj poteka po krasni trasi. Udeležencev je bilo veliko - več kot 250, tako da je bilo vzdušje tapravo. Priporočam, da se teka naslednje leto udeležite tudi vi!

Še nekaj povezav:

- moj tek posnet z Garmin uro (na koncu sem pozabil takoj izklopiti uro): http://connect.garmin.com/activity/482890044

- rezultati: http://www.klub-kis.si/primorskitek/rezultati.php

- YouTube video:

4 komentarji:

  1. Dolgolasec, letnik 58, je idrijska legenda Miro Vogrič. Če boš imel čas: http://www2.arnes.si/~dlazar3/miro.htm

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Miro je pa res legenda. Sem malo pogledal njegovo spletno stran. Njegovi rezultati so vrhunski! Bi ga moral malo povprašati po nasvetih, kako bi se lahko vsaj malo približal časom, ki jih je dosegel on.

      Izbriši