torek, 01. april 2014

Mali kraški maraton 2014

Pa se je začela sezona dirkanja! :) Letos sicer malo drugače kot ponavadi, saj sem sezono otvoril s tekaškim polmaratonom - 21 km. To je samo znak, da so moje noge (meča) končno v boljšem stanju, za kar se moram zahvaliti fizioterapevtu Davidu Soku iz Poliklinike. Hvala David! David je res fajn dečko. Vsi, ki imate težave, navalite k njemu! Spravil me je v red, tako da lahko spet z užitkom nabiram tekaške kilometre. Zadeve sicer še niso idealne, ampak v primerjavi z lanskim letom je več kot super!

Torej, za začetek sezone sem se prijavil na Mali kraški maraton, ki je potekal letos že v 14. izvedbi. Za marec je kar pogumno preteči teh 21 kilometrov, ko je še marsikje sneg. Včasih je bil zame to podvig sezone. Vso leto me je bilo "strah" pol maratona, ki sem ga do zdaj vedno pretekel samo v jeseni na Ljubljanskem maratonu (če odštejem 3 polovičke v triatlonu). Ampak zanimivo, da se letošnjega kraškega maratona pa nisem "bal". Živčnosti ni bilo. Mogoče tudi zato, ker letos treniram več in sem v sklopu treningov v marcu dvakrat pretekel več kot 21 km, kar v prejšnjih sezonah nisem delal oz. nisem zmogel.

Trasa in profil proge Malega kraškega maratona (vir: uradna spletna stran)

Pol maraton sem vzel kot trening tekmo. Nanj se nisem posebej pripravljal, v svoj proces treninga sem ga vključil kot dolgi tek. Zato sem en dan prej po mojem programu lepo napravil 4 ure kolesa, kar drugače seveda ne bi storil. Najbrž je to tudi razlog, da sem bil pred tekmo sproščen.

Gneča na štartu (jaz imam cifro 168)

Nedelja, 23. marec 2014, je bila dan za pol maraton. Prebudili smo se v deževno jutro. Štart je bil šele ob 11:00, zato nam ni bilo treba hiteti. V Sežano, kjer je bila tekma, smo prišli uro in pol pred štartom, tako da pred tekmo ni bilo neke panike. Prav nenavadno sem se počutil, saj pred štartom ni bilo potrebno postoriti nič posebnega v primerjavi s triatloni, kjer je potrebno v menjalni prostor oddati kolo približno uro pred štartom, si pripraviti vso kolesarsko opremo, tekaške copate ipd... To da triatlonu poseben čar, saj se pravzaprav tekma začne že pred samim štartnim strelom. Tu, na kraškem maratonu, pa smo se samo postavili pred štart in je bilo to to. Pol ure pred štartom sem se nekoliko ogrel s tekom po bližnjem stadionu, pri aktivaciji (nekaj rahlih pospeševanj) pa sem začutil bolečine v mečih, kar pa ni bil dober znak...

V prvem kilometru prehitevam počasnejše
Na štartu sem se postavil nekaj metrov za prvimi, saj se nisem želel gnesti z atleti v ospredju. Plan sem imel teči moj želen Ironman tempo (4:17/km), kar je čas 1 ura in 30 minut za polovični maraton.
S tempom 4:00/km (1h 24 min) bi bil zelo zadovoljen - to je bil moj visok cilj. Nisem namreč vedel, kakšno je moje tekaško stanje, saj trenutno na treningih ne tečem posebnih intervalov - do moje glavne letošnje tekme (Ironman Celovec) je namreč še kar nekaj časa. Ko se je sprožil štartni pok, se počasi začnemo premikati, a malo pred mano redarji ustavijo tekače. Gledam, kaj se grejo in ugotovim, da so naredili nekaj pavze, da v začetnih metrih ne bo prevelike gneče. Kakšne pol minute za prvimi redarji spustijo tudi nas, a to sploh ni važno. Čas si merim sam in ko grem preko štartne linije, sprožim svojo uro Garmin Forerunner 210, ki jo prvič uporabim na tekmi in sledi akcija! Hitro pridem na čelo naše skupinice in že dohajam tekače, ki so štartali v prvi grupi. Dežuje na srečo več ne, zato pa piha močan veter! Skrivam se za tekači pred sabo in jih prehitevam izza zavetrja.Tako sem dohiteval in prehiteval tekače vse tja do okoli petega kilometra, ko pred sabo nisem več imel počasnejših od mene.

V Lipici na petem kilometru sem še tekel v skupinici in izkoriščal zavetrje
V prvih treh kilometrih sem tekel zelo hitro, tempo pod 4:00/km. Tudi pulz sem imel visok - okoli 170 Hrz. Z uro namreč še nikoli nisem izmeril pulza nad 180 Hrz. Sklenil sem, da moram malo popustiti. Zato naslednje kilometre nisem tekel na vso moč. Že od začetka sem v mečih čutil bolečine, zato sem si želel čim prej priti v cilj. Plan 4:17/km ni bil več v moji glavi. Do skoraj osmega kilometra se je trasa dvigovala in v prsa je pihal močan veter. Kljub temu sem lahko tekel tempo okoli 4:00/km, kar je bilo boljše od mojega plana. Nato pa se je trasa začela spuščati in mimo italijanske Bazovice je letelo res hitro. Pomagal nam je tudi veter v hrbet, tako da sem kar nekaj kilometrov tekel tempo okoli 3:45/km.

Ravnina skozi Bazovico, št. 1496 bo počasi za mano...
Opa, si je treba popraviti štartno številko
Na trenutke sem bil na cesti povsem sam, pred mano nisem videl nobenega (nazaj nisem gledal) in počutil sem se, kot da bi bil na nedeljskem trening teku, kjer raziskujem nove poti. Edino bolečine v mečih so pokvarile super vzdušje, saj drugače nisem bil pretirano zadihan. Glede sape in pulze bi lahko rekel, da sem imel vse pod kontrolo. Ker je bil tempo zame res hiter, sem imel že pomisleke, da bi lahko celo izboljšal svoj osebni rekord na 21 km, ki meri 1h 19 min in še nekaj sekund. A ta želja se je hitro razblinila na 16. km, ko smo iz ceste zavili na kolesarsko stezo, vmes je bilo celo nekaj makadama in zopet veter v prsa! Postalo mi je težko, tempo je padel na 4:00/km, zato sem pred zadnjo postajo z vodo v kraju Orlek srknil EnergyGel, ki sem ga nosil s sabo in do cilja mi je uspelo držati tempo nekaj sekund pod 4:00/km. Zadnjih 200 metrov sem imel še energije, da sem pospešil, a ciljni šprint sem raje prihranil za kakšno drugo pomembnejšo tekmo. V cilj sem prišel ravno v trenutku, ko se je uscalo, tako da sem jo urno pobrisal v šotor pod streho, kjer sem se nabasal s hrano in pijačo, da sem si čim hitreje povrnil iztrošeno energijo in moč.

Gremooo! Hvala Višji strokovni šoli za lepe fotke!
Dosegel sem čas 1:21:25. Moje spominsko priznanje si lahko ogledate v PDF obliki: KLIK.
To je zadostovalo za 32. čas v absolutni razvrstitvi, 10. v kategoriji do 30 let. Zmagal je Mitja Kosovelj s časom 1:09:08. To je rezultat za nek drugi svet :) Jaz sem svojim časom več kot zadovoljen. V začetku sezone še nisem bil nikoli tako hiter. Pravzaprav sploh še nisem nikoli toliko pretekel meseca marca. To je lahko samo dobra popotnica za sezono, ki prihaja. Paziti moram na poškodbe in mislim, da bo potem poleti res lepo.

Še nekaj povezav:

- moj tek posnet z Garmin uro:
http://connect.garmin.com/activity/466367132

- rezultati:
http://www.kraskimaraton.com/mkm2014/?stran=rezultati

- video stream (moj prihod v cilj je na 1:59:30):
http://www.kraskimaraton.com/mkm2014/default.asp?stran=videostream

- počasni posnetek teka na prvem kilometru (jaz sem na 5:54):
http://youtu.be/okFE1LfBQ28?t=5m54s

1 komentar: