Koroški kros triatlon 2015

Dokaz, da je triatlon vedno bolj popularen, je tudi 2. koroški kros triatlon, ki je potekal na Ravnah na Koroškem, 5.7.2015, le nekaj kilometrov stran od mojega domačega kraja Slovenj Gradca. Ker je bila to pravzaprav moja domača tekma, sem si resnično želel zmage, najbrž malo preveč in me zato noge niso najbolj ubogale. Tokrat sem moral premoč priznati Mariborčanu Mitju Kitu, ki je kolo odpeljal razred zase.

Po plavanju sem bil gotof! (foto: Jana)

Kros triatlon je bil razdalje "sprint", kar je pomenilo 750 metrov plavanja v bazenu, 18 km gorskega kolesarjenja in 5 km teka. To je za triatlonske razmere precej kratka razdalja, tako da se gre pravzaprav od štarta do cilja v dilo (beri: tekmuješ s pulzom v višavah oz. nič se ne šparaš, sploh!). Mogoče sem to pretirano resno vzel in sem se na plavanju prehitro pognal za Petrom Harnoldom, ki je plaval v moji progi. 50 metrov je še šlo, na 100 metrih sem ga že skoraj izgubil, potem pa me je čisto zabilo. Noge kisle in utrujene, jaz pa se nisem smel ustaviti... Kmalu me je po nogah začel žgečkati še Mitja Kit, ki je plaval za mano in me nato nekje na 600 metrih tudi prehitel. Iz vode je tako prišel malo pred mano, pred njim pa sta bila kakšno dobro minuto še Peter Harnold in Mitja Mori.

Konec prvega kroga (foto: Jana)

V drugi krog na kolesu

 Na kolo sva se s Kitom zagnala skupaj, a kmalu, ko se je začel hud breg, se je Kit samo odpeljal, jaz pa nisem vedel, a naj dam v prestavo nižje ali višje, da bi šlo hitreje. Poskušal sem, a nič ni pomagalo. Noge so bile fuč. Samo gledal sem lahko, kako se je Kit oddaljeval in kmalu več ni bilo sledi za njim. Po približno treh kilometrih je bilo makadam klanca konec in tam sem dohitel Petra Harnolda. Navzdol sem se mu odpeljal in kmalu pred sabo zagledal še Mitjo Morija. Ko smo na spustu prišli nazaj na asfalt, sem bil presenečen nad redarji, ki so nas usmerili desno na cesto proti "Mihevu", ki je nisem poznal. V razpisu (KLIK) trasa namreč ni bila tako označena. Pred zadnjim hudim spustom sem prehitel Morija in previdno peljal za kolesarjem, ki je bil del štafete, saj spusta nisem poznal. V dolini sem ga prehitel in drugi (zadnji) krog začel z nekaj prednosti, a za Kitom sem že zaostajal več kot minuto. V drugem krogu noge niso bile nič boljše. V klanec sem imel visok pulz, a prave moči nisem mogel spraviti iz sebe. Mislim, da je bilo krivo brezglavo plavanje, kjer sem čofotal preveč na moč.

Iz menjalnega prostora na tek

Ko sem prišel na tek, je imel Kit več kot 2 minuti prednosti. Kit je specialist na kolesu, a ima trenutno težave na teku, zato si vedno želi narediti čim večjo prednost pred zadnjo disciplino. Začelo se je lovljenje. Tekel sem, kolikor je šlo, a po 1,7 km oz. prvem krogu (od treh), ga nisem zagledal pred sabo. Tudi za mano ni bilo nikogar, tako da nisem paničaril. Vroče vreme (bilo je 32°C) me ni motilo. Na kolesu sem popil ves bidon EnergySource napitka zmešanega z ZERO tabletko, tako da manjka energije nisem čutil. Imel se le težave z dihanjem, saj nisem mogel globoko vdihniti in si napolniti pljuča, začelo pa me je še stiskati pod pljuči. Po končanem drugem krogu so mi povedali, da je prednost Kita le še minuta! Boril sem se do konca, a kilometrov je zmanjkalo. Na zadnjem obratu sem le zagledal Kita, ki je bil kakšnih 200 metrov pred mano. Bilo je prepozno. V cilj sem tako pritekel kot drugi z okoli 20 sekund zaostanka, ne povsem zadovoljen, a sem kljub temu športno čestital Kitu za zmago. Privoščim mu, da okusi slast zmage, saj je imel na prejšnjih tekmah precej smole. Njegova taktika, da si na kolesu privozi veliko prednosti, se mu je tokrat posrečila.

Najboljši v cilju (foto: Jana)

Jaz in Anže na stopničkah za kategorijo člani 1 in 2. Manjka Peter Harnold (foto: facebook)

Rezultati: http://www.pk-fuzinar.si/files/Sprint%20triatlon.pdf
1. Mitja KIT                1:13:22
2. Janez KLANČNIK   1:13:43
3. Mitja MORI            1:16:20
4. Peter HARNOLD    1:18:00
5. Anže OBREZA       1:21:10
6. Miha ŽVIKART       1:26:50

Triatlon je bil lepo organiziran, Zmotila me je le malce spremenjena kolesarska trasa glede na razpis (KLIK). V razpisu tudi piše: "Kolesari se z gorskimi kolesi!". S prijatelji smo se čudili, ko smo videli, da je v menjalnem prostoru parkirano tudi ciklokros kolo. Ko sem zapuščal prostor, sem sodnika vprašal, zakaj to dovoli, a odgovora nisem dobil. Pripomnil sem še, da se mi to ne zdi pravično do ostalih tekmovalcev, ki upoštevajo pogoje v razpisu. Kolesarska trasa je šla namreč ves čas po cesti in bi bil zato s ciklokros kolesom v prednosti. To je tako, kot da bi na olimpik triatlon prišel s kronometrskim kolesom. Kasneje sem videl, da je sodnik le opomnil tekmovalca, da naj zamenja kolo in je bilo zaradi tega precej slabe volje. Žal mi je bilo za vse skupaj, ampak zakaj pa so pravila in razpisi, če se jih potem ne upošteva? Mislim, da je prav, da so za vse enaki pogoji in da se tekmuje fer. Ne vem pa, zakaj moramo biti mi tekmovalci tisti, ki opozarjamo na nepravilnosti, ali niso za to sodniki?