Triatlon za pokal Istre 2012

V soboto, 16.6.2012, sem se udeležil sprint triatlona v Kopru, ki pa se mi ni izšel ravno po načrtih oz. željah. Po dolgem času se mi je namreč zgodilo, da v cilj nisem pritekel zadovoljen, zato sem tokrat nameraval biti s pisanjem bolj kratek, a kot boste videli, mi to spet ni uspelo.

Trasa prog - kje smo tekmovali

Teden pred tekmo sem imel precej naporen v službi, zato sem tudi našel zelo malo časa za treninge. V torek mi je uspelo malo plavati, v četrtek sem pa naredil precej intenziven trening na kolesu, ki sem ga podaljšal v kratek intervalni tek. 2 dni pred tekmo je to precej nespametno početje, a ker mi je primanjkovalo treningov, in ker je bila tekma v Kopru zame samo "trening" tekma pred prihajajočem Crossman-om, sem se zavestno odločil za takšno dejanje.

In posledice so bile hitro tukaj. Zaradi pomanjkanja teka v tem letu, so me že v petek precej bolela meča, v soboto, na dan tekme, pa je bilo samo hujše. Bo kar bo, sem si govoril, mogoče bom pa po kolesu že toliko ogret, da mi bo na teku steklo. Bil sem malo preveč optimističen...

Tekma v Kopru se je pričela z zamudo, in sicer šele nekaj pred 19-to uro zvečer. Najprej sem popoldanski štart pozdravljal, a se je izkazalo, da to ni najboljše. Ves dan namreč čakaš na tekmo in paziš, da ješ pravilno, piješ dovolj, da počivaš... V Kopru je bilo izjemno vroče, tako smo bili najbrž vsi malce dehidrirani, kljub temu, da smo ves čas pili. Prva slaba stvar se je zame zgodila že pred tekmo - neopreni niso dovoljeni. :( Voda je bila res topla, ampak vseeno sem si želel plavati z neoprenom, ker mi res izboljša celotno plavalno tehniko. Na tekmi je bilo prijavljenih okoli 200 ljudi, tako da je bila v vodi res gneča. Pa še prva boja je bila postavljena na kakšnih 100m, tako da je bil v morju tokrat res "pretep", kot ga še nisem doživel. Sicer res nisem dobil kakšnega hujšega udarca, ampak ljudje so plavali čez mene, me vlekli za nogo, samo čakal sem, kdaj me bo še kdo potunkal. Voda je bila precej kalna, tako da nisem dobro videl, do druge boje pa je bila itak takšna gneča, da je bila voda vsa penasta, kar je še dodatno poslabšalo vidnost. Da pa to še ni vse, je bila druga boja postavljena tako, da smo plavali direktno proti soncu. Druge boje tako sploh nisem videl, in sem plaval kar nekam za množico. Šele kakšnih 50m pred obratom, sem opazil bojo. Po drugi boji smo se obrnili nazaj proti obali in tam sem končno lahko zaplaval v svojem ritmu, saj gneče več ni bilo. Me je pa ves čas spremljala bolečina v kolkih oz. v zgornjih stegenjskih mišicah, kar je še poslabšalo počutje v vodi. Kaj bi to lahko bilo, res ne vem. Vem samo, da izjemno hitro izgubim občutek za vodo, če nisem v bazenu vsaj 3x na teden.

Tokrat sem se že mučil pri teku iz vode

Pred začetkom plavanja so bila navodila, da se na koncu plava še okoli bele boje in nato ven iz vode, a med samim plavanjem so skoraj vsi pred mano, kolikor sem videl, ignorirali to bojo. Čudi me, da sodniki niso nič ukrenili, konec koncev to ni le ena vaška tekma, ampak se gre za tekmo, ki sodi v slovenski triatlonski pokal. Ob prihodu iz vode sem srečal tekmeca Petra L., kar je pomenilo, da sem plaval slabo, saj sem ga v Portorožu na plavalnem delu prehitel za pol minute. Prvi tekaški koraki proti menjavi so pokazali, da danes ne bo lahko - krči v mečah! Zmeden pritečem v menjalni prostor in iščem svoje kolo. Ko pritečem že na polovico vrste, se ustavim, saj če se prav spomnim, sem kolo postavil nekje bolj na začetku... Tečem nazaj in vidim svoje kolo. Hitro ga vzamem in grem na cesto.

Ko začnem poganjati pedala, se krči v mečah še ojačajo. Skušam jih ignorirati, a ne gre. Noge obračam v čudne položaje, tako da je bolečina čim manjša in upam, da krč poneha. Še ne obut gonim na polno (čevlje imam pripete že prej v pedala), da bi ujel koga pred sabo. Dohitim eno punco, ki gre zelo počasi, zato grem kar mimo nje. Po pol kroga dohitim Italjana in si obujem eno nogo. Krč spusti. A Italjan gre počasi, zato držim tempo kar sam, Italjan pa mi gre v zavetrje. Nekje proti koncu prvega kroga (bili so 4 je krogi), mi uspe obuti še drugi čevelj. Ujamem še enga modela, ki se priključi v zavetrje. V eno stran sem šel 42km/h, v drugo stran sem zaradi vetra zmogel le 38km/h. Ko sem prepustil vlečenje Italjanu, je hitrost hitro padla za kar nekaj cifer. Dvakrat sem to še naredil, a potem sem videl, da nima smisla. Vso delo bom moral opraviti sam. Na koncu drugega kroga, sem se otresil modela, ki sem ga imel v zavetrju, v začetku zadnjega kroga, pa sem na obratu ušel še Italjanu. Skupina pred mano, je bila žal predaleč, tako da je nisem mogel ujeti. Vse sem pokvaril s slabim plavanjem :( Zanimivo pa je tudi, da me ni uspela dohiteti precej velika skupina za mano, v kateri je bil tudi Peter L., s katerim sva skupaj pritekla v menjalni prostor po plavanju. Tako sem praktično vseh 21,6 km, kolikor mi je pokazal moj števec, prikolesaril sam. Zadnji krog so mi pošle moči, tako da sem zmogel kolesariti še samo 39,5km/h v eno in 36,5 km/h v drugo stran proti vetru. Iztrošen sem se tako bližal menjavi na tek in s strahom sem pričakoval reakcijo mojih meč, ko bom stopil iz kolesa.

Pil sem veliko, a krči so zaradi utrujenosti vseeno nagajali (foto: Tomi Cikron, Primorske novice)

Za 21,6 km sem potreboval 33:30, kar pomeni povprečno hitrost 38,7 km/h. Toliko je pokazal moj števec na kolesu.

Počutje daleč od idiličnega teka ob plaži

In kot sem pričakoval, meča mi niso dala miru. Ko sem pričel s tekom, sem dobil krče v noge. Teči sem moral po petah, da sem lahko kontroliral krče. Tekaška tehnika se mi je še dodatno porušila, tako da sem se s težavo prebijal naprej. Hitrega teka po prstih nisem mogel izvajati, saj so me noge preveč bolele. Na teku so bili trije krogi. Malo me je tudi stiskalo v prsnem košu, a ne tako hudo, kot na prejšnjih tekmah. Zadnji krog mi je malenkost steklo, a bilo je že prepozno. Videl sem, da je zmanjkalo časa, da bi ujel tekmece pred sabo. Edina stvar, ki mi je naredila nasmeh na ustih (a ne dobesedno, temveč bolj v mislih), so bili vzkliki navijačev ob progi! Tako da hvala vsem, ki ste me vzpodbujali. Obljubim, da bom naslednjič na tekmi bolje pripravljen.

Z motivacijo na dnu me je v ciljnem sprintu prehitel edini tekmovalec, seveda poleg hitrega Petra L., ki me je prehitel na teku (na kolesu me ni nobeden). A za izgubljeno 17. mesto se res nisem sekiral. Na koncu sem s časom 1:06:29,8 dosegel 18. mesto med 158. tekmovalci (10. v kategoriji). Zmagovalec Jaroslav Kovačič je prišel v cilj v času 58:14,3. V primerjavi z lani sem letos na teku dosegel 1min 24s počasnejši čas. Tekaški treningi mi res manjkajo... Plavanje in kolo ne morem primerjati, ker sta bili trasi spremenjeni. Bravo pa tudi Matic M., ki je dosegel vrhunski čas in Martin K.! Oba sta me prehitela prvič do sedaj, če se ne motim. Naslednjič vama ne bo tako enostavno... ;)

Rezultat:  KLIK

Makarončki na koncu tekme in nekaj elektro šok terapije

A kljub slabšemu rezultatu in nekaj kiksov organizatorja, je bilo druženje v Kopru zabavno. V tednu, ki je pred mano, se moram dodobra spočiti, potam pa kratka aktivacija in končno Crossman! :) Komaj čakam, da se vrnem v hribe in na klančke in spuste. Monotone ravnine imam dovolj. Veselim se gorskih tekem, ki jih imam sedaj pred sabo :)