sobota, 28. december 2013

Gremo skupaj na Uršljo goro 2

Danes, v soboto, 28.12.2013, sem šel na našo lepo Uršljo goro. 1699 metrov nad morjem nas je pričakalo čudovito sončno vreme s krasnim pogledom na zameglene doline. Na pot sem se opravil še z ostalimi planinci, ki pozimi to skupaj počnejo vsakih 14 dni. Zadevo organizira Deejay, meri se čas, na vrhu pa vsi "registrirani" planinci, ki skupaj začnejo pot z Ivarčkega jezera, dobijo topel čaj. Kaj hočeš lepšega za skupinski pohod :) Danes je bilo to drugič, naslednjič se gre čez 14 dni (11. januar 2014).


Več o dogodku na Facebook strani: Gremo skupaj na Uršljo goro.

Po dolgem času sem zopet malo prečistil svoje ventile. Na vrh sem jo mahnil v hitrem tempu, vseeno pa sem pazil, da ni šlo do daske. Saj smo šele decembra, moje pomembne tekme pa so na vrsti šele čez pol leta. Dovolj sem že star, da moram trenirati tudi z glavo ;)

nedelja, 10. november 2013

Triatlonski pokal Alpe Adria 2013

Letos je bil eden izmed mojih glavnih triatlonskih ciljev sezone tekmovati v pokalu Alpe-Adria in v skupni razvrstitvi stopiti na stopničke. To mi je tudi uspelo! V absolutni razvrstitvi sem dosegel 3. mesto, v kategoriji do 30 let (Elite 1) pa sem bil drugi. Najboljši je bil Marco Nicoletti iz Italije. Med puncami je bila najboljša Anja Rugelj.

Certifikat za 2. mesto v Triatlonskem pokalu Alpe Adria 2013
Podelitev priznanj je bila letos na moj rojstni dan (13. oktobra) v termah Snovik. Nagrade so bile lepe, dobil sem 2 pokala, superge Saucony Kinvara 4 in pajkice ter vetrovko Asics, sicer velikost L, tako da sem jo že podaril naprej, saj mi je prevelika. Morda se sliši smešno, ampak iz triatlonskih prireditev/tekmovanj še nikoli nisem prišel domov tako "bogat". Hja, triatlonci smo navajeni, da je naša največja nagrada za trud in dober rezultat naše notranje zadovoljstvo, veselje ter ponos, ko ti uspe realizirati oz. uresničiti zastavljeni cilj.

Podelitev priznanj najboljšim v  triatlonskem pokalu Alpe Adria 2013
Za Triatlonski pokal Alpe Adria 2013 se je štelo 6 tekem (2x Slovenija, 2x Avstrija in 2x Italija). Za končno uvrstitev so se štele 4 najboljše, sodelovati pa si moral na vsaj treh. Jaz sem se najbolje odrezal na zadnji tekmi na Bledu, kjer mi je uspelo premagati tudi končnega zmagovalca Marca Nicolettija. Marco plava nekoliko bolje od mene, teče veliko bolje, sem pa zato jaz boljši na kolesu. Na Bledu mi je uspelo na kolesu narediti takšno prednost, da me na teku ni ujel. Na ravninskih tekmah te prednosti nisem mogel narediti, saj so bile tekme Alpe Adria pokala sprint in olimpik razdalje, kjer je dovoljeno zavetrje (drafting) in lahko zato na kolesu privarčuješ precej energije, če imaš srečo, da si v skupini z dobrimi kolesarji. Takšne tekme mi ne ustrezajo, ampak v letu 2013 sem se odločil, da se jih vseeno udeležim in se naučim kaj novega. Naslednje leto se bom raje posvetil daljšim tekmam, kjer zavetrje na kolesu ni dovoljeno. Trdno bom treniral, da mi zopet uspe izpolniti zastavljene cilje in uresničiti triatlonske sanje.

Seznam vseh tekem, ki so štele za Triatlonski pokal Alpe Adria 2013:

26.05.2013 - Portschach: rezultati, moje poročilo

08.06.2013 - Portorož: rezultati, moje poročilo

15.06.2013 - Velden: rezultati, moje poročilo

21.07.2013 - Trasaghis: rezultati, moje poročilo

28.07.2013 - Udine: rezultati, moje poročilo

07.09.2013 - Bled: rezultati, moje poročilo

sobota, 26. oktober 2013

Stol in Vajnež

Prekrasen jesenski dan, ko so bile temperature še prav poletne, sem izkoristil za malo gorništva v zahodnih Karavankah. No, kasneje se je izkazalo, da se je iz malo razvilo veliko! Kljub temu, sem se imel super! Razgledi v Karavankah so res čudoviti. Na lastne oči sem se prepričal, da je Slovenija res na sončni strani Alp. :)


Danes sem se naučil, da je potrebno vedno naštudirati že doma, kam točno se gre in kje se bo hodilo. Če za to nimaš časa, vzemi zraven vsaj primerno karto. Naučil sem se tudi, da ne verjemi vsega, kar ti povedo mimohodeči planinci. Če še izgledajo ne vem kako pametni in izkušeni, te lahko usmerijo na nebodigatreba pot. Pa še nekaj sem se naučil. Človeško telo je sposobno veliko pri nizkem pulzu. Tudi samo en sendvič in liter vode te lahko držita na nogah ure in ure... Ampak tega vam ne priporočam. :)

Do sedaj so vsi moji treningi potekali po občutku, kakšnega konkretnega plana nisem imel, tudi srčnega utripa si nisem nikoli meril. Ker pa grem naslednje leto na tekmo Ironman Avstrija in tako pomembnih zadev ne želim prepustiti naključju, je zadnji čas, da začnem trenirati bolj strukturirano. Potrebno si je bilo nabaviti primerno uro. Po več mesečnih analizah sem prišel do zaključka, da bo zame povsem dovolj Garmin Forerunner 210. Danes je bila idealna možnost, da ga sprobam. Obnesel se je super! Edina slabost je ta, da baterija drži 8 ur (pri vklopljenem GPS signalu). Hmm... na Ironmanu bom moral torej pohiteti v cilj. Delal bom na tem, da bo baterija zdržala do cilja (na plavanju ga ne mislim uporabljati).

Povezal sem se že na Garmin Connect in današnji izlet v gore je izgledal takole:
Za večji prikaz (podrobnosti) klikni tukaj zgoraj ^.

petek, 11. oktober 2013

3D WEAR Active Tense

Ker je moje telo precej nagnjeno k poškodbam, sem začel uporabljati športna oblačila 3D Wear Active Tense italijanskega proizvajalca Erreà.


Oblačila 3D Wear Active Tense se lahko uporabljajo pri različnih športih, saj se jih enostavno nosi pod drugimi oblačili. Njihova posebnost so elastike, podobne kinezio trakovom, ki so nameščene tako, da podpirajo in stabilizirajo sklepe. Na ta način je telo prisiljeno v boljšo držo, kar pomeni, da je možnost poškodb manjša.

Sam uporabljam 3/4 spodnje hlače in dolgo majico. Ko sem oblačila prvič preizkusil, sem imel čuden občutek. A že po nekaj minutah hoje sem se oblačil hitro navadil, negativnega občutka več ni bilo. Počutil sem se dobro, občutek sem imel, da je vsak moj gib varen oz. nadzorovan, vse je bilo bolj stabilno. Pri hoji v hrib se mi je zdelo, kot da grem po tračnicah - ne levo, ne desno, samo naravnost!


Konec septembra sem zaključil s sezono, čemur je sledilo 14 dni počitka. Čutil sem, da sem izgubil nekaj mišične mase na nogah. In glej, začelo me je boleti koleno. Stopnice so mi delale probleme, kaj šele sprehod po gozdu čez korenine. Nekaj je bilo treba ukreniti! Na naslednjem daljšem pohodu sem oblekel 3D Wear Active Tense in bolečine v kolenu skoraj več ni bilo. Trakci na oblačilu so mi koleno odlično stabilizirali, predvsem pogačico. V dveh tednih sem se težav s kolenom rešil. Pomagala mi je redna hoja in 3D Wear oblačila. Brez njih ne grem več v hribe! V zimskem času mi bodo prišla zelo prav, saj bom pozimi opravil veliko treningov v hribih, kjer bom gradil bazo za prihodnjo sezono, v kateri me čaka tekma Ironman v Celovcu. Naredil bom vse, da se dobro pripravim in izognem poškodbam, zato bo 3D Wear Active Tense moj stalni spremljevalec.

V prostem času nosi 3D Wear Active Tense tudi tenisač Novak Đoković (Djokovic)

Tole zgoraj je pa moja noga :) Trakci dejansko stabilizirajo vse okoli kolena. Pritisk se na koži vidi še nakaj časa, ko slečem oblačila.

3D Wear Active Tense so v Sloveniji na voljo v TC-Sport. Na njihovi strani dobite pod opisi še več informacij o samih oblačilih.

četrtek, 10. oktober 2013

Loka MTB maraton 2013

Kot zaključek triatlonske sezone sem imel v planu dolgi triatlon v Poreču (1,9-85-20), a sem se zaradi poškodbe meč, ki je čez poletje nisem imel čas pravilno sanirati, odločil, da tekmo v Poreču izpustim. Ta odločitev je bila zame sila težka, saj sem se omenjenega triatlona zelo veselil. Tudi moja pripravljenost (plavalna in kolesarska forma) je bila na vrhuncu, kar sem pokazal tudi v začetku septembra na Bledu. A z 20 km teka v Poreču raje nisem želel tvegati še hujše poškodbe. Od Bleda dalje sem prenehal s tekom in v planu imam, da bom tekaško miroval vsaj do novembra. Do takrat bom skušal aktivno sanirati poškodbo meč.
Na štartu v Škofji Loki (vir: Polona Pečnik, Google+)
Ker pa ves september nisem mogel tekmovalno mirovati, sem iskal alternativo triatlonu v Poreču. In sem jo našel! Isti vikend je potekalo državno prvenstvo Slovenije v gorskem kolesarjenju, disciplina: maraton (Loka MTB maraton). Pa to je idealno zame! Svojo kolesarsko formo bom lahko super izkoristil :)

Maraton, ki je bil v soboto, 21.9.2013, sem vzel malo z levo roko. Od triatlona na Bledu (7.9.2013) sem bolj malo treniral. Nisem imel več dosti motivacije, saj sem že čutil neko stalno utrujenost od dolge sezone z največ tekmami do zdaj. Tudi vreme je bilo bolj kilavo, tako da sem teden pred maratonom opravil le 2 treninga na gorskem kolesu. Kako je to vplivalo na potek tekme? Uf.... veliko novega sem se naučil!

nedelja, 01. september 2013

Faakersee Triathlon 2013

Konec avgusta 2013 sem se udeležil "no draft" olimpik triatlona na Faakerseeju. "No draft" pomeni, da na kolesu zavetrje ni dovoljeno in da je dovoljena uporaba kronometrskih koles, ki imajo bolj aerodinamično krmilo od navadnih cestnih koles. Takšna vrsta triatlona mi zelo ugaja, saj lahko tako lažje ulovim tekmovalce, ki mi pobegnejo na plavanju. V primerjavi z ostalimi triatlonci sem namreč slabši v plavanju in boljši na kolesu.

Tekme v Faakerseeju sem se zelo veselil. Udeležiti sem se jo hotel že v letu 2012, a mi je to preprečila poškodba. Podobna zadeva pa se mi je skoraj pripetila tudi letošnje leto. Dan pred tekmo me je pri pakiranju robe v avto usekal hud heksnšus (grozna bolečina) v zgornjem delu hrbta, tako da nisem mogel premikati glave. Ostal sem optimističen in upal, da sem bom zjutraj prebudil brez bolečine. Kljub večerni težki masaži s strani triatlonca Šketaka, ki je prav tako šel na tekmo, sem se zjutraj zbudil v precej slabem stanju. Vseeno sem zjutraj odšel na prizorišče in v menjalnem prostoru pripravil vse stvari za kolesarjenje in tek.

Velika gneča v menjalnem prostoru; vir vseh slik v tej objavi: www.faakersee-triathlon.at

četrtek, 29. avgust 2013

Triathlon Udine 2013

Na vročo nedeljo, 28. julija 2013, sem se odpravil v Udine (po slovensko Videm), kjer je potekala letošnja 5. tekma za triatlonski pokal Alpe Adria. Triatlon je bil sprint razdalje (750 m plavanja, 20 km kolesa, 5 km teka), plavalni del je potekal v 50 m bazenu, na kolesarjenju je bilo dovoljeno zavetrje, pri teku pa je bil posebnost 200 m klanček na grad, ki smo ga morali premagati 2-krat, ker je bil tek speljan v dveh enakih krogih.

"Il castello di Udine" - klanček do gradu (vir: http://www.globopix.net)
Na tekmo sem se odpravil z Bojanom T. iz Logatca, ki sem ga spoznal teden dni prej na Xtrim triatlonu. Bojan je zabavna družba, zato je vožnja do Udin hitro minila. Ko sva prispela na prizorišče triatlona, je že potekala tekma za otroke. Po prevzemu štartnih številk sva se še malo razgledala naokoli, saj je bila to za oba prva tekma na tem prizorišču. Ura je bila že okoli poldneva in vročina je pripekala nenormalno. S kolesi sva šla prevozit krog tekmovalne trase, ki je potekal iz centra Udin do nogometnega stadiona Udinese in nazaj. Na ta način sva se malo ogrela (oz. malce pretegnila noge, pregreta sva itak že bila od temperature zraka) in hkrati spoznala samo traso. Sledila je priprava opreme v menjalnem prostoru, potem pa sva se že odpravila na bazen, kjer je bil štart triatlona.

Menjalni prostor
Menjalni prostor je bil zelo zanimiv, saj so bila kolesa postavljena v samo eni vrsti, kar je pomenilo vsaj 200 metrov dolgo parkirišče koles. Vzdušje je bilo prijetno, Italijani so veliko govorili in se smejali, tako da je vse skupaj izgledalo kot ena velika fešta :) Tako bi moralo biti na vseh tekmah! Glavno je, da se zabavamo!

Italijanski navijači

petek, 26. julij 2013

ON Cloudracer

V letošnji sezoni sem začel uporabljati tekmovalne superge ON Cloudracer, ki sem jih dobil pri podjetju TC-Sport. Supergi so super! So lahki (250 g), hitri, zelo zračni in lepi. Brez debate.


Vsi so navdušeni nad Cloudracerji!
Superge nosim na tekmah, pa tudi na treningih, kadar delam hitre intervalne teke. Uporabil sem jih že kar na nekaj tekmah in bolečin v nogah nisem nikoli občutil. Pravzaprav ni dejavnika, ki bi me pri supergah motil. Največja prednost se mi zdi zelo dobro zračenje, poleg tega pa so copati narejeni iz materiala, ki ne vpija veliko vode, tako da tudi zmočeni copati niso težki. Na triatlonskih tekmah si namreč s polivanjem vode po glavi in trupu (zaradi hlajenja) vedno malo zmočim tudi superge. A pri Cloudracerjih mi tudi nekoliko vlažni copati niso predstavljali nobenih težav, saj so bili še vedno zelo udobni. Še posebej zračen je jezik superg, ki dobro odvaja vlago.

sreda, 24. julij 2013

Xtrim Triathlon 2013

Na vročo nedeljo, 21. julija 2013, sem se odpravil v bližino Udin v Italijo, natančneje ob jezero Lago di Cavazzo, ki ima še eno ime, in sicer Lago dei Tre Comuni. Dolgo sem bil zmeden, ali gre to za eno jezero ali dve različni, in zakaj dve imeni za eno jezero. No, zdaj sem na Wikipediji prebral, da ima jezero samo  še en vzdevek, sam meji na tri občine (Cavazzo, Trasaghis, Bordano). Jupi za internet! :)


Torej v Italijo sem se odpravil na prvo letošnjo italijansko tekmo, ki šteje za Alpe Adria pokal v triatlonu. Tekma ima simpatično ime Xtrim Triathlon, saj je triatlon res ekstremen - plava se v mrzli vodi v jezeru (16°C), kolesari se na vrh gore San Simeone, kjer se v dolžini 12 km povzpneš iz 200 m na 1200 m nadmorske višine, na vrhu gore pa še odtečeš malo gor in dol za lep zaključek triatlona. Tekma zahteva nekoliko boljšo fizično pripravljenost, saj so klanci kar hudi. Ampak vse se da, če se hoče!

Samo, da je klanc! :)
Letos je bila tekma šprint triatlon razdalje (čeprav je bilo kolesa samo 12,5 km, ampak je pa bilo teh 12,5 km precej strmih).

nedelja, 16. junij 2013

Hervisov kronometer 2013

Ko sem odprl okno z elektronsko pošto in zagledal tole:
Čestitke, se vidimo na Hervisovem rekreativnem kronometru!
Obveščamo vas, da ste bili izžrebani ter ste s tem pridobili pravico nastopa na kronometru, ki bo v četrtek, 13. junija 2013.
skoraj nisem mogel verjeti svojim očem! Kaaaj? Izbran sem bil med 40 kolesarjev, ki se bodo lahko pomerili na odprtju kolesarske Dirke po Sloveniji? Noro! :) Štartal bom lahko na isti progi, kjer bodo kasneje vozili profesionalni kolesarji. In to v centru Ljubljane na cestah, ki jih bodo zaprli za promet. Ojoj, imam kar malo treme...

Povezava do uradne strani Hervisovega kronometra

Štart Hervisovega kronometra 2013
Kasneje se nam je izbranim 40im kolesarjem pridružilo še nekaj znanih povabljenih oseb, recimo Srečko Katanec (trenutni trener slovenske nogometne reprezentance) in še nekaj ostalih rekreativcev, ki so z donacijo fundaciji Botrstvo, dobili štartno številko na Hervisovem kronometru dolžine 8,8 km. To so bili predvsem najboljši slovenski "rekreativni" kolesarji, ki so lahko računali na zmago v tej preizkušnji, kar je pomenilo lepo nagrado s strani Hervisa (bon v vrednosti 500 €).

Takšne štartne številke pa še nimam!
Kronometer je vožnja na čas. To pomeni, da vsak kolesar štarta posebej in celotno traso odvozi sam, brez pomoči zavetrja ostalih tekmovalcev. Trasa kronometra v Ljubljani je potekala iz Kongresnega trga na Slovensko cesto mimo Drame, levo mimo Fakultete za arhitekturo in mimo tunela na Dolenjsko cesto. Na koncu Dolenjke smo obrnili nazaj do tunela oz. skozi tunel, kjer smo zavili levo mimo tržnice do magistrata. Tam smo zavili desno na Tromostovje in potem levo po Wolfovi ulici nazaj na Kongresni trg v cilj.

V moji bojni opremi
In kako mi je šlo?

nedelja, 09. junij 2013

Dnevnikov triatlon Portorož 2013

Zadnji teden sem z nestrpnostjo pričakoval svojo prvo letošnjo triatlonsko tekmo v Sloveniji. To je bil olimpik triatlon v Portorožu, ki ga je organiziral časopis Dnevnik in je štel tudi za pokal Alpe Adria. Tekmovati med starimi triatlonskimi znanci mi je res zanimivo, predvsem zato, ker smo z mnogimi tudi dobri prijatelji in je tako tekma eno veliko zabavno druženje, ki se zavleče vse do večera. Tudi navijači ob progi so v Sloveniji zelo radodarni, tako da sem slišal veliko spodbudnih besed - hvala vsem! :) 

Letošnje prvo kopanje v morju :)
V tednu pred tekmo sem se ves čas počutil kar nekako utrujen. Zato sem v zadnjem tednu treninge zmanjšal in vse skupaj opravil le slabih 5 ur vadbe, večinoma vse v zelo nizki intenzivnosti. V torek sem opravil 10 min hitrega (tempo) teka, ki mu je sledil dolgi raztek in vse to mi je pustilo precejšnje bolečine v mečih, iz katerih bolečina kar ni in ni hotela izginiti. Četrtkovo dokaj skrajšano aktivacijo sem tako le s težavo naredil (4x pospeševanje in 4x200 m) in nato upal, da bodo meča do sobote vendarle ok. In na srečo so bila! :) 

Zadnje dni pred tekmo sem bil kar malce raztrešen, nekako nisem našel časa za počitek. Na servis sem moral dati še kolo, pa ga potem v petek spet prevzet pa potem sem rinil še v BTC gledat kronometer Franje in ostal v prometu skoraj eno uro zaradi zaprtih cest... V soboto zjutraj sem skupaj s Kristino odrinil proti Portorožu in kljub temu, da sva bila tam dokaj zgodaj, sem imel občutek, da imam premalo časa. Ves čas se mi je nekaj mudilo. No, na štart nisem zamudil. 10 minut pred začetkom mi je uspelo skočiti v vodo in se malo ogreti. Že takrat sem čutil nekam utrujene roke, kar ni bil dober znak za plavanje. Ah, vsaj neopreni so dovoljeni, tako da mi bo precej lažje plavati. Voda je bila ravno dovolj hladna (baje naj bi imela 21 stopinj), da so po pravilih neopreni bili dovojeni.

sobota, 08. junij 2013

Vzpon na Špičasti vrh

Za prvi vikend v juniju (nedelja, 2.6.2013) sem spremenil načrte in se namesto odhoda na tekmo Koroškega pokala z gorskimi kolesi v Libeličah raje odpravil proti Idriji oz. v Zadlog pri Črnem vrhu nad Idrijo. Glede na to, da postaja vzdušje na Koroškem pokalu bolj klavrno, sem se odločil, da grem še malo pogledat na drugo stran Slovenije, kako se fantje in dekleta vozijo z gorskimi kolesi.

Zadlog, majhna vasica z nekaj hišami, kjer so bili zaradi tekme vsi na nogah. Poleg gorskega kolesarjenja je bil organiziran tudi tek na Špičasti vrh. Trasa teka je potekala direktno na vrh, kolesarji pa smo morali narediti še nekaj ovinkov, da ne bi bili na cilju prehitro. Na tekmi sta se pojavili tudi domačinki Nina Homovec in Tanja Žakelj, najboljši slovenski gorski kolesarki (poleg Blaže Klemenčič). Nina se vrača po poškodbi, Tanja pa je na vrhuncu kariere, saj je trenutno vodilna v svetovnem pokalu gorskega kolesarjenja v disciplini kros! Opa, to pa ni kar tako. To pomeni, da je trenutno najboljša ženska gorska kolesarka na svetu! Splačalo se je priti sem v idrijske konce :)

Na štartu vsi nasmejani :)
Pred štartom so nas klicali enega za drugim - kot kaže se tako to dela na resnih gorsko kolesarskih tekmah
Kolesarjev nas je bilo okoli 50. Nenavadno mi je bilo, kako so se na začetku vsi zagnali. Pravi šprint! Malo sem zaostal, a sem po enem kilometru ujel vodilne. Tempa nisem popuščal, tako da sem pred prvim hribčkom prišel na prvo mesto! Čakal sem, da me bo kdo prehitel, a me ni. Ok, potem vam bom pač napoti v strmini, sem si rekel, in se zagnal v prvi breg.

sreda, 05. junij 2013

Wörthersee Triathlon 2575

V nedeljo, 26. maja 2013, sem se odpravil na prvi letošnji triatlon v sklopu pokala Alpe Adria. Organizator HSV Triathlon Kärnten je pripravil šprint tekmo v kraju Pörtschach am Wörthersee (750m plavanja, 20km kolesarjenja, 5km teka). Kakšen teden pred tekmo sem tudi izvedel, da je tekma tudi avstrijsko državno prvenstvo v šprint triatlonu, kar mi je dalo malce nelagoden občutek. Na štartu bodo torej sami hudi asi. Jaz bom pa najbrž pobral drobtinice tam nekje bolj v ozadju. V Avstriji je namreč triatlon bolj razvit, imajo več zelo dobrih tekmovalcev - logično, saj je Krojtlihov tudi 4x več kot nas Slovencev. No, me bo pa tekma vsaj malo bolj prizemljila, če sem po triatlonu v Lizboni malce zaplaval tja med zvezde...

Mesto dogajanja - Poreče (Pörtschach am Wörthersee)
Prihod na samo prizorišče je bilo precej zmedeno, nikjer kaj dosti oznak, kje to sploh je. Po ozkih ulicah sem se le nekako prebil do bližine štarta in se razpakiral. Pred štartom sem opravil ogrevanje na kolesu, in sicer tako, da sem si ogledal en krog kolesarske trase. Potem se je že mudilo pripraviti vse v menjalnem prostoru, saj so triatlonci z avstrijsko licenco štartali skoraj 1 uro pred nami - "tujci" in se je "Wechselzone" toliko hitreje zaprl.

Poziranje za fotografinjo Kristino
Plavanje je bilo z neopreni, saj je bilo jezero zelo mrzlo. Štarti so bili kar štirje.

ponedeljek, 03. junij 2013

20. študentski tek na grad 2013

Tudi letos sem se udeležil Študentskega teka na grad, čeprav nisem več študent. Letos je bil tek že 20. zapored, tako da nisem smel manjkati na tej jubilejni ponovitvi idiličnega teka iz srca prestolnice - Prešernovega trga čez Tromostovje na Ljubljanski grad. Trasa poteka po cesti mimo tunela na vrh, kjer pa je potrebno odteči še en krog po parku. Vse skupaj tako znaša 2,5km teka. Kaj teka, šprinta!

Štart 20. Študentskega teka na grad (foto: Goran Antley)
Tako kot že nekaj let, je bila na voljo tudi kategorija "občani", kamor sem se lahko prijavil, saj ne uživam več brezskrbnih študentskih let. Na žalost ali pa na srečo, kakor kdaj... Letošnja novost je bilo elektronsko merjenje s čipi, s čimer so se želeli organizatorji rešiti slabe volje tekačev v cilju, kjer se je vedno napravila nepopisna gneča, saj so morali v cilj prihajati eden za drugim. Pri množici 1500 ljudi zna to biti resen problem, če je teka konec že po 10ih minutah...  Če recimo v cilju zmorejo premleti enega tekača na sekundo, je pri 1500 tekačih to 1500 sekund in to delimo s 60 in dobimo minute in je to 25 minut. Tako da 25 minut v vrsti čakat najbrž ni zabavno. Še posebej, če nisi v kondiciji in si med zadnjimi in si brez vode, ker jo dobiš šele, ko pride skozi cilj...
No, v glavnem, elektronsko merjenje časa je takšen pripetljal preprečilo in pozdravljam to zadevo. Pa tudi vse je bilo zastonj, tako da pohvala organizatorju.

Evo, tu sem jaz, tale v beli majci in oranžnih supergah :) (foto: Unisport)
Na samem teku je pa bilo tako: štartal sem skoraj iz prve vrste, sem mislil, da na začetku ne bo treba tako šprintat, da pridem iz gužve, a sem se uštel. Že do prvega ovinka na 100 metrih je bilo skoraj 50 ljudi pred mano. Uf, tile študenti so čisto podivjani! Tja mimo tržnice in mimo tunela sem moral malo pospešiti, da sem se otresel gužve, mimo kitajske restavracije mi je bilo pa že malo hudo od hitrosti, tako da sem malo pomiril svoje konje. Takoj je bil že klanec, nekaj ljudi sem še prehitel, ena dva sta tudi mene, potem smo pa vsi dali v nižjo prestavo in počasi mleli in sopihali v klanec, ki ga ni bilo konec, ker se je tako vlekel, da je prav začel najedati živce in potem počasi sem zagledal vrh in sem skušal malo pospešiti, ker me je nekdo začel prehitevati, a mi ni šlo, nisem imel nobene hitrosti, kot nekakšen diesel brez turba in na ovinku pred vstopom v parkec na makadam sem slišal Kristino in Mira in mi je šlo na smeh, ker sem postal kar dobre volje, ker nekdo navija zame, tako da sem kar malo pozabil na slabost in sem lahko malo pospešil in na obratu sem še prehitel nekoga, a na zadnjem vzpončku proti cilju me je prehitel še nekdo drug, pa se mu nisem hotel dati, a noge se niso hotele vrteti tako hitro, kot sem dopovedoval možganom, tako da v ciljnem šprintu nisem mogel prehiteti sotekmece in sem bil kar malo razočaran, zakaj nisem mogel dati vse od sebe, ker sem v cilju samo globoko dihal, ostali okrog mene so pa popadali po tleh od utrujenosti. Sem jih pa potem prehitel, ko sem šel skoraj prvi do stojnice z vodo :)
Uradni čas pravi, da sem tekel 9:10.3 (9 minut, 10 sekund in 3 desetinke). Med občani sem zasedel 9. mesto. Lanski čas (9:25.7) sem zboljšal za 15 sekund, kar na tako kratki progi ni zanemarljivo. To je kar v redu. Letos tudi še nisem delal skoraj nič intervalnega teka in se mi je na koncu trase kar poznalo, da nisem imel hitrosti. Glede na trenutni čas (mesec maj) se ne obremenjujem z mojim slabšim tekaškim stanjem. Sezona bo še dolga in čaka me še veliko pomembnih triatlonov, kjer si želim doseči odmevne rezultate. Tale šprint na grad je bil tako malo za zraven - za hec. :)

Rezultati: KLIK

Za mano je zaostal tudi David - Avi Kadunc, tekač, ki je dal skozi že veliko tekaških pustolovščin in ki ima tudi lepo spletno stran. Rad spremljam njegove podvige in zapise na omenjeni strani in na tekaškem forumu.

nedelja, 02. junij 2013

Vzpon na Sv. Jernej 2013

Po veliki tekmi in "na izi" tednu, ki sledi oz. tednu skoraj brez treninga, namenjenemu regeneraciji, se mi je izredno težko zopet spraviti v sam proces treningov. Nič drugače ni bilo tudi po tekmi v Lizboni, ki sem jo imel v začetku maja. V tednu, ki je sledil po tekmi, nisem počel skoraj nič podobnega triatlonu, tako da sem sem po enem tednu počutil precej izven forme. Ampak čez 14 dni po Lizboni sem imel v planu že naslednjo tekmo Koroškega pokala z gorskimi kolesi, in sicer Vzpon na Sv. Jernej nad Muto, dne 18.5.2013.

Idilična pokrajina na Sv. Jerneju nad Muto (foto: Kalči)
Teden pred vzponom je bil precej deževen, tako da se mi je uspelo na kolo spraviti samo dvakrat. To pomeni 2x v dveh tednih oz. po triatlonu v Lizboni. Tale misel me je kar malo ustrahovala, ko sem se v soboto vozil proti Muti, kjer je bil štart vzpona. Kako se bom pomeril s fanti, ki so takorekoč vsak dan na gorskem kolesu, jaz pa kot kakšen turist le 2x v dveh tednih? No ja, zdaj bom spet gonil in bo to pomenilo že 3x v zadnjem tednu... To pa je že sprejemljivo :) Dober trening bo! Sem se tolažil. Pa vreme se je tudi lepo naredilo... Glavno, da bom užival in da se bom pomeril s koroškimi kolegi. Ganeshevci iz Maribora se bodo itak odpeljali naprej. Če hočem biti prvi na vasi, njih ne rabim prehiteti ;)

četrtek, 30. maj 2013

10.000 ogledov!

Hvala vsem za ogled moje spletne strani oz. spletnega dnevnika (bloga). Presegli ste mejo 10.000 ogledov! :)

Več kot 10.000 ogledov!

Ob tem naj poudarim, da spletna stran ne beleži ogledov, ki jih naredim jaz sam, saj imam vklopljeno možnost "ne sledi mojim ogledom". Če te opcije ne bi uporabljal, bi verjetno imela moja stran vsaj 2x več ogledov ;)

Ne sledim mojim ogledom strani
Največ ogledov do sedaj ima objava "K24 - največji hribovski izziv", ki ima zabeleženih skoraj 700 ogledov. Do sedaj sem napisal 43 objav. Spletno stran sem odprl za javnost v letu 2011.

Zdaj pa hitro klikat in brat naprej in gremo proti 20.000! :)
Upam, da so vam moje objave všeč.

Vaš TriPustolovec - Janez Klančnik

sreda, 22. maj 2013

Triathlon Lisboa 2013

V letu 2010, ko sem obiskal Lizbono, sem se bolj kot ne naključno znašel na prizorišču tekme Lisboa International Triathlon, kjer sem občudoval vse tekmovalce, ki so se borili z 1,9 km plavanja, 90 km kolesarjenja in 21,1 km teka. Vse to vzdušje me je tako prevzelo, da je nekje globoko v meni vzniknila želja, da bi enkrat tudi sam postal udeleženec tega spektakla. Pred tremi leti se mi je ta misel zdela na meji uresničljivega, a glej ga zlomka, letos sem izpolnil željo ter prečkal ciljno črto na triatlonu v Lizboni, polovične ironman razdalje. Znova sem si dokazal, da lahko z močno željo in neutrudljivo voljo dosežem svoje zastavljene cilje.

Prizorišče čaka na spopad triatloncev
Triatlon Lizbona 2013 je bila moja prva triatlonska tekma v novi sezoni. Nanjo sem mislil že vse od lanske jeseni, ko sem sklenil, da se jo udeležim. Vse zimske priprave so minile z mislijo na ta triatlon. Do marca je potekalo vse v redu, potem pa grozno vreme v marcu in aprilu, ki mi je onemogočilo nabiranje načrtovanega števila kolesarskih kilometrov in probleme z meči pri teku, saj se mi pri vsakem teku pojavijo bolečine, ki mi otežujejo opravljanje treningov. Na tekmo sem se torej odpravil s precej strahu, kako mi bo šlo. Letos sem čez zimo pridno plaval, tako da sem se plavalnega dela prvič do sedaj veselil. Za kolesarski del triatlona sem bil kar samozavesten, čeprav je bila pomlad, kar se vremena tiče, kolesarsko res porazna. Ves čas mi je šlo po glavi, kako lepo je Portugalcem in Špancem, ker lahko v miru trenirajo čez zimo in pomlad, pri nas v Sloveniji pa vsak drugi dan sneg in dež! Zaradi kolesa sem bil še malce bolj pomirjen, saj sem uspel dobiti pravi material za dolge triatlone, kjer zavetrje ni dovoljeno. Od zdaj vozim kolo Orbea Ordu - kronometrsko kolo, s katerim je Craig Alexander leta 2008 in 2009 zmagal svetovno prvenstvo Ironman Hawaii! No, vsaj okvir imam enak :) Zdaj pa mora letet!

Moje orožje za kolesarski del triatlona
Tek pa je bil zame uganka. Ali mi bodo noge sploh zdržale do konca? Prejšnji teden na 6 kilometrskem teku čez viseči most v Celju so me nesle kar v redu, bolečine v mečih niso bile prevelike, tako da sem bil malce pomirjen. Če gre 6 km, bo pa tudi 21 km. Treba je imeti pozitivne misli :)

ponedeljek, 13. maj 2013

Tek čez viseči most 2013

Dolžan sem napisati še nekaj o Teku čez viseči most v Celju, ki sem se ga udeležil konec aprila, natančneje v nedeljo 28.4.2013. Organizator teka je bil moj triatlonski klub ŠRK Celje, zato sem se ga z veseljem udeležil in ob tem srečal veliko poznanih obrazov. Tek je štel tudi za Koroško-štajerski pokal v tekih, kar je pomenilo, da bo udeležencev kar nekaj. In res je bilo tako. Organizator jih je naštel 144.

 Štart in cilj teka je na nadmorski višini 242m. Najvišja točka trase se nahaja na 2,6 km na nadmorski višini 286m. Na 6,2km dolgi progi je skupno 143m pridobljene višine.  Zadnji 3km so povsem ravninski (vir: ŠRK Celje)
Na tek, ki je meril okoli 6,3 km sem odšel zato, da bi preizkusil svojo tekaško pripravljenost, oz. da bi spoznal, kako se letos moje telo odziva na tekaške napore, ko po njem kipi obilica adrenalina. Teden dni po tekmi me namreč že čaka triatlon v Lizboni polovične Ironman razdalje in moral sem preveriti v kakšnem stanju sem pred triatlonom in predvsem, da dobim spet tiste tekmovalne tekaške občutke, saj od oktobra lani nisem bil na nobeni tekaški prireditvi. V tekaški formi žal spet nisem, saj mi obilico težav delajo zavozlana meča. Borim se z rednim raztezovanjem in bolečimi masažami, a stvari gredo na bolje počasneje, kot bi si želel. No, vrnimo se na Tek čez viseči most (na trasi v Celju dejansko tečeš čez "viseči most" čez reko Savinjo) :).

Mesto dogajanja je bilo ob celjskem letnem bazenu. Ob prijavi sem dobil srečno številko 13 :), Kristina, ki me je spremljala, pa številko 69 in že takoj je od dr. Muca (enega od super ŠRK organizatorjev) dobila opazke glede te poredne številke. Štartne številke konec koncev tudi ne bo mogla pripeti obrnjeno na glavo, kar je dobro! V glavnem, dobre volje in smeha pred štartom ni manjkalo. Naredil sem še 10min ogrevalnega teka, potem malo aktivnega strečinga na koncu pa še nekaj malega pospeševanj in že je bila ura za začetek. Na teku je bil tudi znanec iz SGja Matej S. in odločil sem se da mu bom poskusil slediti in potem videl, kako bo šlo dalje. Želja je bila, da bi zadnja 2 kilometra pospešil tempo, če bom imel še kaj moči. V vsakem primeru pa sem si želel teči okoli 4min/km, kar je bil tudi plan za triatlon v Lizboni. No, v Celju sem si želel teči pod 4:00/km, za Lizbono (21 km) pa sem računal na 4:15/km ali bolje.

Štart! (foto: ŠRK Celje)
Zaslišal se je POK! iz pištole in gruča ljudi se je zagnala.

torek, 23. april 2013

Vzpon na Cvitrško sedlo 2013

Pa se je začela moja tekmovalna sezona 2013! Začel sem jo s tekmo Koroškega pokala z gorskimi kolesi. Tako kot vsako leto do sedaj, se je Koroški pokal začel s tekmo v Trbonjah z vzponom na Cvitrško sedlo. Te tekme se nisem še nikoli udeležil, letos sem se torej prvič soočil s progo. In moram reči, da je drugačna od ostalih tekem Koroškega pokala. Je najkrajša in najbolj položna od vseh. Višinske razlike je samo okoli 350m v nekaj manj kot 11 km dolžine. Konkreten klanec se začne šele nekje po tretjem kilometru in traja okoli 3 km. Za tem je kratek spust, nato pa zopet malo navzgor, ki pa se hitro prevesi v ravnino. No, vsaj tako se je meni zdelo, čeprav graf kaže nekoliko drugače...

Graf poti vzpona na Cvitrško sedlo
No, v glavnem, vsi so bili mnenja, da je tekmica čisto ok glede na to, da je prva v sezoni. Letošnja zima je bila res dolga in večina rekreativnih kolesarjev nima v nogah toliko kilometrov, kot bi si želeli. Jaz sem imel za sabo že februarske priprave na Kanarcih, zato, odkrito povedano, bi si želel daljše trase. Ah, pa kaj, sem si rekel, bom pa tekmo vzel kot en daljši interval v klanec in je to to :) Tudi mene je dolga zima letos presenetila in za sabo nisem imel kakšnih specifičnih intervalnih treningov, samo bazo sem nabiral vso zimo in ta delček pomladi. Zato me je tudi malo skrbelo, kako se bodo odzvale moje noge in moja pljuča.

torek, 09. april 2013

Plan tekem v 2013

Sezona se je praktično že začela, zato je prav, da si pripravim plan tekem za letošnje leto 2013. Vsaj za prvi del leta (do avgusta) imam seznam že dodelan, v drugem delu sezone pa imam še nekaj odprtih možnosti. Želja je tekmovati čim več, ampak ker so nekatere štartnine precej zasoljene, se bom moral nekoliko omejiti.

Tudi ob morju je letos še vedno mraz!
V prvem delu sezone vsekakor izstopa polovička v Lizboni, s katero bom tudi otvoril mojo triatlonsko sezono. Trenutno kondicijsko stanje ni najbolj rožnato. Od prihoda s Kanarcev konec februarja je vreme v Sloveniji res porazno, zato le stežka nabiram kilometre v mrzlem in deževnem (sneženem) vremenu. Od tekme v Lizboni torej ne vem, kaj naj pričakujem, a vseeno se bom podal na lov na svoj osebni rekord - PB :).

Če bom triatlonsko sezono začel s polovičko, potem se spodobi, da jo tudi zaključim s polovičko. Nameravam se udeležiti triatlona v Poreču (1,9-85-20), hrvaško odprto prvenstvo v dolgem triatlonu, ki je letos organizirano prvič. Vmes se bom skušal osredotočiti na krajše razdalje (sprint, olimpik), ki štejejo za pokal Alpe Adria. V letošnjem letu se za pokal šteje 6 tekem iz Slovenije, Italije in Avstrije (vsaka država prispeva 2 tekmi). Žal se tekme na Bledu, ki mi je najbolj pisana na kožo (plavanje v neoprenu, tehnično zahtevno kolo), ne bom mogel udeležiti, saj se mi pokriva s tekmo, ki bi lahko rekel, da je vrhunec moje sezone: evropsko prvenstvo v kros triatlonu! Tekma bo potekala 7. septembra 2013 v in ob jezeru Wolfgangsee blizu Salzburga. Med sezono se bom skušal udeležiti še kakšnega drugega kros triatlona in gorsko kolesarske tekme, kolikor bo le čas dopuščal. Želja je še Faakersee Triathlon (olimpik), nad katerim sem se lani navdušil le kot gledalec oz. navijač ter Tristar Monaco ali Challenge Walchsee v začetku septembra, ki pa sta zaradi stroškov in malce neprimernega termina pod večjim vprašajem.

PLAN TEKEM 2013:

nedelja, 31. marec 2013

Kanarski otoki 2013

Tudi letos mi je uspelo skupaj s prijatelji triatlona preživeti dopust na otoku Gran Canaria. Otok večne pomladi, kot mu rečejo, saj so vremenski pogoji skozi vso leto zelo prijazni. V času našega bivanja v februarju so bile jutranje temperature okrog 17°C, dnevne pa med 20 in 25°C (na soncu mogoče še več). Tudi deževalo ni, tako da smo lahko brez težav opravili treninge, kot smo si jih zamislili.

Po kateri poti naprej?
Na bazenu sredi februarja :)
Vsak dan na biciklu!

ponedeljek, 25. februar 2013

FAVN in TURBO GEL F23

Na moji športni poti me že ves čas spremlja TURBO GEL F23 slovenskega podjetja FAVN iz Grosuplja. Z njim sem se prvič soočil kot osnovnošolec, ko sem treniral nogomet in sem iz treningov in tekem stalno prišepal domov z udarci in modricami, ki sem jih staknil zaradi moje požvrtovalne igre na igrišču oz. stadionu. Ko sem prvič uporabil TURBO GEL F23 (takrat še v drugi - zeleni embalaži), nisem mogel verjeti, kako močan učinek ima. Boleče mišice in sklepe sem si namazal z gelom in naslednji dan sem bil skoraj kot nov.


TURBO GEL F23 smo uporabljali tudi pred tekmami, predvsem v hladnejših jesenskih dneh. Tekme smo imeli na sporedu tudi v novembru, ko je bila temperatura včasih že skoraj blizu ničle! Z gelom smo si namazali mišice, na katere je gel blagodejno učinkoval in nas lepo ogrel ter nam zbil začetno tremo in nervozo še pred prvim sodnikovim žvižgom.
S koncem gimnazije se je končala tudi moja nogometna pot. Navdušil sem se nad gorskim kolesom in proti koncu fakultete začel s triatlonom. TURBO GEL F23 je tako še vedno z mano. V hladnih dneh me ogreje še preden spravim srce na prave obrate, po treningih pa blagodejno vpliva na moje mišice, saj mi jih hitreje spravi v red za naslednje podvige.

TURBO GEL F23 je z mano povsod - tudi na pripravah na Kanarskih otokih
TURBO GEL F23 uporabljam tudi pri manjših bolečinah in utrujenosti v mišicah in sklepih, za večje težave po uporabim GABEZ gel, ki je namenjen posebej za nego po poškodbah. GABEZ gel deluje protivnetno in poveča prekrvavitev tkiv.

Zahvalil bi se podjetju FAVN, ki so me podprli na moji športni poti. Z njihovimi izdelki so tekmovanja in regeneracija precej lažja. Izdelke podjetja FAVN rad uporabljam, saj delujejo na naravnih zdravilnih učinkovinah. Sem zadovoljen uporabnik naslednjih gelov:

Zaupajte slovenskim strokovnjakom in preizkusite izdelke tudi vi! Podjetju FAVN se lahko pridružite tudi na njihovi Facebook strani.