ponedeljek, 29. avgust 2011

Državno prvenstvo v sprint triatlonu, 27. avgust 2011

Po odpovedi tekme v Kočevju so državno prvenstvo v sprint triatlonu organizirali teden dni kasneje v Bakovcih blizu Murske Sobote. Nov organizator je bil Team Turbo Tropovci. Pred tekmo nisem vedel, kaj naj pričakujem, saj mi je prejšnji teden umrla babica in nisem treniral skoraj ves teden. Poleg tega pa tudi nisem tekmoval že mesec in pol, saj sredi poletja ni kaj dosti tekem.
Torej na tekmo sem se odpravil z odločitivijo, da bom dal vse od sebe in se ne bom oziral na rezultat. Zadovoljen bom, če bom lahko dal svojih 100%. Na tekmo sem tako šel z velikim zanimanjem in pričakovanjem. Zanimivost tekme je bila, da je stal prvi menjalni prostor (plavanje-kolo) na drugi lokaciji kot drugi (kolo-tek). Plavalo se je namreč v jezeru blizu Murske Sobote, kolesarilo in teklo pa v vasi Bakovci.


Plavanje - 760m

Plavanje je potekalo v gramoznici, s katero so že pred leti strašili, da je tam precej umazana voda. Zato me je presenetilo, ko sem na ogrevanju prvič skočil v vodo in je zgledala dokaj čista. Tudi vidnost je bila dobra, tako da sem kasneje med tekmo dobro videl tekmovalce pred sabo. Voda je imela 25°C, zato neopreni niso bili dovoljeni. Start je potekal iz vode in nas je vse kar malo presenetil, saj je sodnik brez velikega oznanjanja hitro sprožil uro in že smo začeli plavati. Gneča je bila na začetku kar velika, saj smo startali iz ozkega pasu. Preplavati smo morali okrog boj, ki so tvorile trikotnik, in sicer 2 kroga. Ker nisem hotel že na samem začetku pognati srčni utrip v rdeče številke, sem raje plavalce, ki so se grozno prerivali, spustil naprej, sam pa okoli prve boje odplaval bolj na široko. Tam sem ujel svoj ritem ter se prilepil sotekmovalcu na noge. Blizu koncu prvega kroga (okoli 300m), sem malo pospešil in prehitel tekmovalca in začel loviti naslednjega pred mano. Plavanje mi tokrat začuda ni predstavljalo muke in imel sem občutek, da ne plavam grozno počasi. Do konca plavanja sem jih tako prehitel še nekaj, ampak ko sem prišel iz vode, je bla pred mano kar velika praznina.
Čas plavanja 0:12:43 pove, da le nisem plaval tako dobro, kot sem imel občutek.


Kolo – 20,2km

Menjavo sem opravil brez težav. Na kolesu sem začel sam. Ker sem želel ujeti tekmovalce pred sabo, sem si obul čevlje šele po nekaj kilometrih, ko sem se sprijaznil, da predaleč pred mano, tako da jih ne morem ujeti. Ujel sem sicer še nekaj počasnejših, vendar nobenega »uporabnega«, ki bi mi pomagal držati tempo. V tretjem krogu sem ujel kolega, ki se mi je priključil in mi nato pomagal držati visoko hitrost. Ampak vseeno ni blo to tisto, kar sem si želel. Pri menjavi je hitrost padla žal pod 39km/h. Kot da bi gledal etapno dirko na Tour de France, me 100m pred menjavo na tek ujame velika skupina (okoli 10 kolesarjev). Hja, zakaj jih nisem raje počakal na začetku in bi se lahko bolj spočit pripeljal do teka? :D


Tek - 4,5km

Menjava na tek mi dokaj dobro uspe, morda izgubim samo kakšno sekundo pri obuvanju superg. Sotekmovalec, ki je imel na dresu napis »Fluher« začne prvi tek iz naše skupine. V glavi se mi je rolalo – fajn njemu, ko se je cel cajt v skupini fural. Poženem se za njim in prehitiva Matijo Medena, ki je ravno tisti hip začel drugi krog od treh (Meden je bil na koncu absolutno tretji). Fluher je narekoval prehiter tempo zame, zato mu nisem mogel slediti. Sredi prvega kroga me nazaj (za en krog) prehiti tudi Meden in padem v manjšo krizo. Težko mi je in vroče je. Pred sabo vidim kolega Stjepića, ki ga počasi počasi dohitevam. Sredi drugega kroga ga prehitim in s tem sem zadovoljen. V takšnem tempu se odločim, da končam tekmo, ampak pred mano je vedno več tekmovalcev, ki jih počasi prehitevam (za krog počasnele). To mi da nekaj motivacije in kar naenkrat lahko tečem spet hitreje. Proti cilju pospešujem tempo in opazim sumljivega tekača, ki živčno poglejuje nazaj. Odločim se, da ga prehitim, saj se mi je dozdevalo, da bi lahko bil v istem krogu kot jaz – eno mesto je pred mano!. Ker nisem hotel, da se ponovi situacija iz Velenja, kjer sem izgubil mesto za 4 sekunde, sem sklenil, da grem res do konca. Šlo mi je kar malo na bruhanje, ampak nekaj me je gnalo naprej. Tekmovalca pred sabo nato dohitim in vidim, da je še v slabšem stanju kot jaz. Pospeši, ampak se mu ne dam. 100m pred ciljem me skuša presenetiti še s šprintom, ampak zadevo imam pod kontrolo in mi uspe obdržati mesto pred njim. V cilj pritečem srečen in rabil sem kar kakšno minuto, da sem prišel k sebi.

Zaključek

Z rezultatom sem bil zadovoljen, še preden sem videl razvrstitev, saj sem iztisnil iz sebe svoj optimum. Na koncu čas 1:02:24, kar pomeni 9. mesto absolutno in 4. mesto med člani 1 oz. 3. med tistimi z licenco. Tako sem dobil bronasto medaljo iz državnega prvenstva, kar se mi zdi kar kul. Žal nimam fotke iz podeljevanja, saj me niso poklicali na oder oz. naj bi to preslišal (v kar dvomim).


Za boljše dosežke pa moram vsekakor popraviti plavanje in upam, da bo čas prinesel boljše rezultate tudi v tej disciplini. Upam tudi, da je tekma veljala za slovenski pokal (glede na to, da so jo prestavili iz Kočevja), da sem nabral še nekaj točk za končno skupno razvrstitev. Zadnja tekma pokala je olimpik na Bledu, katere se že veselim.

Rezultati: KLIK

sreda, 24. avgust 2011

Sprememba tekem: Kočevje --> MS

V svojem planu sem imel tekmo za državno prvenstvo v Kočevju (sprint triatlon), ki bi morala biti 20.avgusta 2011, ampak jo je organizator odpovedal zaradi tehničnih težav. Problem naj bi bil pri zapori ceste. Triatlonska zveza je našla zamenjavo, in sicer so tekmo prestavili za teden dni kasneje na 27. avgusta. Prizorišče je v Murski Soboti - KLIK.

S tem se mi je državno prvenstvo pokrilo s Faakersee olimpik triatlonom, katerega sem imel v planu. Po razmisleku se se odločil za tekmo v Murski Soboti, saj šteje tudi za slovenski pokal, kar je moja prioriteta v tej sezoni.

Vremenska napoved za soboto je lepa. Upam edino, da se bodo temperature res spustile pod 30°C, tako da ne bom imel večjih težav z vročino.

torek, 09. avgust 2011

Olševa in Peca, 7. avgust 2011

Da ubijem monotonost triatlonskih treningov se rad podam tudi v druge športne aktivnosti. Ker se rad gibam v naravi, mi je všeč tudi hribolazenje. Zato ni čudno, da mi je hitro postal všeč koroški hribovski izziv, ki ga je na plano privabil prijatelj Samo in nam zdaj več ne da miru. Koroški hribovski izziv ali krajše K24 je približno 80km dolga pot čez koroške hribe in gore, ki jo moraš peš premagati v manj kot enem dnevu.
Profil poti si lahko pogledate na moji strani "Pustolovščine" ali če malo "pogooglate".

skrita jasa


po grebenu proti vrhu Olševe
na Olševi










Preteklo nedeljo smo se odločili, da gremo prehoditi del poti, ki je ne poznamo, to je čez Olševo (1929m) na Peco (2126m). Na pustolovščino smo se odpravil zgodaj zjutraj in se vrnili zvečer. Pot smo uspešno prehodili – štart na Spodnjem Slemenu, brez težav na vrh Olševe, potem pa spust iz gore in »rokenrol« do vzpona na Peco, grizenje vse do vrha in povratek proti dolini mimo koče, kjer smo si po desetih urah zaslužili topel obrok, ter na koncu še povratek v dolino v Črno.
 
proti vrhu Pece
cepin na vrhu Pece
hribolazci na vrhu Pece

To je bil dan, ki ga bomo stežka pozabili. Dobra generalka pred 24 urnim izzivom, na katero se, upam, kaj kmalu odpravimo.

sreda, 03. avgust 2011

Carfax triatlon Velenje, 10.7.2011

Na vroč nedeljski dan sem se udeležil olimpik triatlona (1,5km plavanja, 40km kolesarjenja, 10km teka) v Velenju. Po dveh dobrih letošnjih tekmah za slovenski pokal (Ptuj, Koper), nisem hotel izpustiti tudi državnega prvenstva, za kar je štela tekma v Velenju. Ker sem vedel, da bo manjkalo nekaj dobrih triatloncev, je bil moj cilj priti med 10, kar mi je tudi uspelo. :)

Plavanje mi tokrat ni šlo najbolje. Najprej sem težko držal smer, saj skoraj nisem videl boj in izhoda iz vode. Tako sem samo držal plavalce pred mano in plaval bolj na slepo. Na prvi boji je bilo precej prerivanja, nekdo me je nekajkrat prav nešportno potegnil za nogo, da me je prijelo, da bi se še huje maščeval, ampak me je grda misel hitro minila in sem predse spustil nepridiprave. Imel sem tudi težave s počutjem, saj me je že po 200m plavanja obletela slabost v želodcu, ki je trajala skoraj do konca plavanja - ko se mi je rignilo, je bilo kar bolje.

Menjavo sem naredil hitro in na kolesu ujel Kregarja in še enega triatlonca. Po 1km sem se postavil na čelu naše skupinice in vlekel, ko sem čez minuto pogledal nazaj, tam ni bilo nikogar! Oz. ušel sem jima za nekaj deset metrov. Sklenil sem, da držim hiter ritem in probam dohiteti še koga. Že naslednji km mi to uspe, saj ujamem tekmovalca, s katerim sva potem skupaj prekolesarila celotno traso ter si pomagala z menjavami.
Na koncu me je vročina že kar zdelala (bilo je baje 34-35°C!), tako da mi tudi segreta pijača iz bidonov sploh ni več teknila, ampak sem jo vseeno po sili pil, da ne bi dehidriral.



Menjava na tek je bila kar dobra, vendar ne tudi prvi krog tekaškega dela (2,5km). Najprej me je nekoliko bolel želodec, najbrž zaradi pijače, ki sem jo popil po sili na koncu kolesa. Zaradi tega mi je voda na postojankah zelo ugajala. Večinoma sem jo uporabljal samo za hlajenje telesa od zunaj, saj je bilo res peklensko vroče. Organizatorja je treba pohvaliti, saj je bila postojanka z vodo vsakih okoli 1200m. Drugi in tretji tek sta mi stekla, in sem se počutil bolje. Zadnji krog pa sem poskušal nekoliko pospešiti. Problem sem imel, ker nisem vedel, kdo je za krog zaostal in kdo je dejansko pred mano. Tako nisem vedel, a se je vredno boriti ali ne :) Prehitel sem kar nekaj zaostalih, 500m pred ciljem pa sem opazil tekmovalca pred sabo, ki je tekel kar v redu tempo, saj sem se mu le počasi približeval. Kazalo je, da mi ga do cilja ne bo uspelo prehiteti, zato sem upal, da bo pred ciljem zavil desno in odtekel še kakšen krog, kar bi pomenilo, da je za krog zaostal :) ampak na mojo žalost je zavil proti cilju, zadnjih 100m sem še stisnil iz sebe nekaj moči, a mi je žal zmanjkalo nekaj deset metrov, tako da sem 9. mesto in 4. mesto v kategoriji izgubil za 4 sekunde ;) to mi je v cilju dalo nekaj grenkega priokusa, toda svoj zastavljen cilj sem dosegel - prišel sem med top10, tako da sem z rezultatom zadovoljen.

Letos imam še v planu 2 tekmi za slovenski pokal (avgust: Kočevje – državno prvenstvo v šprintu in september: Bled), vmes pa se udeležim še kakšne tekme v tujini.


Reportaža:


Daljša reportaža: KLIK

torek, 02. avgust 2011

Crossman, 25. junij 2011

V soboto, 25. junija 2011, sem se udeležil kros triatlon tekme v Velikovcu (Völkemarktu), imenovane Crossman (1000m plavanja, 30km MTB kolesarjenja in 10km gorskega teka).

S plavanjem sem opravil brez večjih težav, na kolesu pa se mi je pripetila nezgoda, saj se mi je na zadnjem spustu snela in zvila veriga, kar je vodilo do odloma menjalnika. Sreča v nesreči je bila ta, da se mi je to zgodilo kakšen km pred menjavo na tek, tako da sem zadnji kilometer tekel in nesel kolo, da sem lahko nadaljeval s tekmo. S tekom sem zato začel zmeden in z nekaj pomanjkanja motivacije, ampak sem proti koncu uspel ujeti ritem in uspešno končal tekmo.

Kot kaže, sem si kljub neljubemu dogodku na kolesu uspel priboriti dovolj prednosti, da je to zadostovalo za zmago v kategoriji ELITE 1 (do 30 let). :)