Stol in Vajnež

Prekrasen jesenski dan, ko so bile temperature še prav poletne, sem izkoristil za malo gorništva v zahodnih Karavankah. No, kasneje se je izkazalo, da se je iz malo razvilo veliko! Kljub temu, sem se imel super! Razgledi v Karavankah so res čudoviti. Na lastne oči sem se prepričal, da je Slovenija res na sončni strani Alp. :)

Danes sem se naučil, da je potrebno vedno naštudirati že doma, kam točno se gre in kje se bo hodilo. Če za to nimaš časa, vzemi zraven vsaj primerno karto. Naučil sem se tudi, da ne verjemi vsega, kar ti povedo mimohodeči planinci. Če še izgledajo ne vem kako pametni in izkušeni, te lahko usmerijo na nebodigatreba pot. Pa še nekaj sem se naučil. Človeško telo je sposobno veliko pri nizkem pulzu. Tudi samo en sendvič in liter vode te lahko držita na nogah ure in ure... Ampak tega vam ne priporočam. :)

Do sedaj so vsi moji treningi potekali po občutku, kakšnega konkretnega plana nisem imel, tudi srčnega utripa si nisem nikoli meril. Ker pa grem naslednje leto na tekmo Ironman Avstrija in tako pomembnih zadev ne želim prepustiti naključju, je zadnji čas, da začnem trenirati bolj strukturirano. Potrebno si je bilo nabaviti primerno uro. Po več mesečnih analizah sem prišel do zaključka, da bo zame povsem dovolj Garmin Forerunner 210. Danes je bila idealna možnost, da ga sprobam. Obnesel se je super! Edina slabost je ta, da baterija drži 8 ur (pri vklopljenem GPS signalu). Hmm... na Ironmanu bom moral torej pohiteti v cilj. Delal bom na tem, da bo baterija zdržala do cilja (na plavanju ga ne mislim uporabljati).

Povezal sem se že na Garmin Connect in današnji izlet v gore je izgledal takole:
Za večji prikaz (podrobnosti) klikni tukaj zgoraj ^.