sobota, 8. junij 2013

Vzpon na Špičasti vrh

Za prvi vikend v juniju (nedelja, 2.6.2013) sem spremenil načrte in se namesto odhoda na tekmo Koroškega pokala z gorskimi kolesi v Libeličah raje odpravil proti Idriji oz. v Zadlog pri Črnem vrhu nad Idrijo. Glede na to, da postaja vzdušje na Koroškem pokalu bolj klavrno, sem se odločil, da grem še malo pogledat na drugo stran Slovenije, kako se fantje in dekleta vozijo z gorskimi kolesi.

Zadlog, majhna vasica z nekaj hišami, kjer so bili zaradi tekme vsi na nogah. Poleg gorskega kolesarjenja je bil organiziran tudi tek na Špičasti vrh. Trasa teka je potekala direktno na vrh, kolesarji pa smo morali narediti še nekaj ovinkov, da ne bi bili na cilju prehitro. Na tekmi sta se pojavili tudi domačinki Nina Homovec in Tanja Žakelj, najboljši slovenski gorski kolesarki (poleg Blaže Klemenčič). Nina se vrača po poškodbi, Tanja pa je na vrhuncu kariere, saj je trenutno vodilna v svetovnem pokalu gorskega kolesarjenja v disciplini kros! Opa, to pa ni kar tako. To pomeni, da je trenutno najboljša ženska gorska kolesarka na svetu! Splačalo se je priti sem v idrijske konce :)

Na štartu vsi nasmejani :)
Pred štartom so nas klicali enega za drugim - kot kaže se tako to dela na resnih gorsko kolesarskih tekmah
Kolesarjev nas je bilo okoli 50. Nenavadno mi je bilo, kako so se na začetku vsi zagnali. Pravi šprint! Malo sem zaostal, a sem po enem kilometru ujel vodilne. Tempa nisem popuščal, tako da sem pred prvim hribčkom prišel na prvo mesto! Čakal sem, da me bo kdo prehitel, a me ni. Ok, potem vam bom pač napoti v strmini, sem si rekel, in se zagnal v prvi breg.


Cesta je postala bolj kolovoz in potrebno je bilo nekaj tehničnih spretnosti za premagovanje metrov. Končno so tekmovalci za mano ugotovili, da jaz nisem ravno profi na gorcu, in so me začeli prehitevati. Trije so šli mimo mene, skušal sem se jih držati. Po prvem bregu je sledil hud spust, spodaj razrita cesta in blato! Uf, tega pa ni na Koroškem pokalu... Nekako zvozim zadevo in že se pojavi strm klanček. Od nočnega dežja je bilo vse mokro. Trasa je bila slaba, še na traktorju bi te premetovalo sem in tja. Iz podlage so gledali spolzki kamni in jaz neroda zapeljem na enega in zadnje kolo mi zakoplje. Zgubim ravnotežje in sestopim s kolesa. Ojoj, le kaj si mislijo tisti za mano. Nekaj 10 metrov tiščim kolo v klanec, nato zopet skočim nanj. Prvi se mi odpeljejo. Prehiti me še nekdo. Čez čas pridemo na normalno makadam cesto in končno lahko spet dobro zadiham. Strmina malo popusti. Ujamem tipa pred sabo in ga prehitim. Na 180 stopinjskem ovinku stojijo ljudje in nas vzpodbujajo. Pravijo tudi: dajmo Tanja! Glej glej, vodilna v svetovnem pokalu je za mano! :) Ok, tempa ne smem spustit. Počasi dohajamo kolesarja pred nami in ko se z makadam ceste zopet zavije v kolovoz, ga tudi ujamem. Cesta je povsem razrita, komaj držim belanco, tako me premetava. Jaooo, spomnim se, da sem prejšnji večer prvič menjal tubeless kolo, pri tem pokvaril pumpo in za vsak slučaj raje na koncu napumpal kolo na 3 bare, da ne bi slučajno kaj spuščalo! 3 bare na gorskem kolesu na takšni podlagi je seveda katastrofa. Kolo skače in se odbija od neravne podlage. Moral bi ga napumpati na kakšna 2 bara, da bi bilo tisto tapravo. Tudi nisem vedel, da bo takšen hud teren. Koroški pokali so večino samo po makadam cestah, kjer je dobro imeti precej napumpana kolesa, da bolj "leti". :)

In ko sva se s kolesarjem pred mano borila s podlago, je po desni strani mimo naju švignila Tanja Žakelj s svojim 29 colskim kolesom ("tventinajnerjem"). Šla je mimo kot po tirnicah! Skočim za njo, sledi spust, kjer samo gledam, da se ne bom razbil, spet malo ravnine in Tanje že ne vidim več. Do konca še sledi zelo strm in spolzek teren, kjer je bilo treba s kolesa. Spet zagledam Tanjo, kako tišči kolo, jaz pa kar nekaj 10 metrov za njo. Na koncu strmina vendarle nekoliko popusti, tako da lahko čez ciljno črto prigonimo na kolesu.

S Tanjo Žakelj v cilju
Ojoj, kaj je danes morala prestati moja Orbejica
Še Kristina skozi cilj

V cilj sta pred mano prišla še dva kolesarja in Tanja Žakelj. Tanja je res tehnično zelo spretna na kolesu, na ta račun mi je v cilju naredila okoli pol minute prednosti. Za prvim sem zaostal okoli 2 min, če se ne motim. Za 7,5 km dolgo pot sem potreboval približno 28 min. Rezultatov na žalost ne najdem, če jih kdo drug, naj jih prilepi v komentar! ;)

Sledil je spust nazaj do štarta, kjer smo lahko blatna kolesa oprali z visoko tlačnim čistilcem, domačini pa so še poskrbeli za neomejeno količino sadja in dobre makarone, na koncu pa je bil še pršut za sladico! Vaščani so se potrudili za ta športni dan. Dogajanje si lahko ogledate tudi v filmčku na dnu.

Najboljši moški
Najboljše punce (1. Tanja, 2. Nina, 3. Kristina)

1 komentar: