V letu 2010, ko sem obiskal Lizbono, sem se bolj kot ne naključno znašel na prizorišču tekme
Lisboa International Triathlon, kjer sem občudoval vse tekmovalce, ki so se borili z 1,9 km plavanja, 90 km kolesarjenja in 21,1 km teka. Vse to vzdušje me je tako prevzelo, da je nekje globoko v meni vzniknila želja, da bi enkrat tudi sam postal udeleženec tega spektakla. Pred tremi leti se mi je ta misel zdela na meji uresničljivega, a glej ga zlomka, letos sem izpolnil željo ter prečkal ciljno črto na triatlonu v Lizboni, polovične ironman razdalje. Znova sem si dokazal, da lahko z močno željo in neutrudljivo voljo dosežem svoje zastavljene cilje.
 |
Prizorišče čaka na spopad triatloncev |
Triatlon Lizbona 2013 je bila moja prva triatlonska tekma v novi sezoni. Nanjo sem mislil že vse od lanske jeseni, ko sem sklenil, da se jo udeležim. Vse zimske priprave so minile z mislijo na ta triatlon. Do marca je potekalo vse v redu, potem pa grozno vreme v marcu in aprilu, ki mi je onemogočilo nabiranje načrtovanega števila kolesarskih kilometrov in probleme z meči pri teku, saj se mi pri vsakem teku pojavijo bolečine, ki mi otežujejo opravljanje treningov. Na tekmo sem se torej odpravil s precej strahu, kako mi bo šlo. Letos sem čez zimo pridno plaval, tako da sem se plavalnega dela prvič do sedaj veselil. Za kolesarski del triatlona sem bil kar samozavesten, čeprav je bila pomlad, kar se vremena tiče, kolesarsko res porazna. Ves čas mi je šlo po glavi, kako lepo je Portugalcem in Špancem, ker lahko v miru trenirajo čez zimo in pomlad, pri nas v Sloveniji pa vsak drugi dan sneg in dež! Zaradi kolesa sem bil še malce bolj pomirjen, saj sem uspel dobiti pravi material za dolge triatlone, kjer zavetrje ni dovoljeno. Od zdaj vozim kolo
Orbea Ordu - kronometrsko kolo, s katerim je Craig Alexander leta 2008 in 2009 zmagal svetovno prvenstvo Ironman Hawaii! No, vsaj okvir imam enak :) Zdaj pa mora letet!
 |
Moje orožje za kolesarski del triatlona |
Tek pa je bil zame uganka. Ali mi bodo noge sploh zdržale do konca? Prejšnji teden na 6 kilometrskem
teku čez viseči most v Celju so me nesle kar v redu, bolečine v mečih niso bile prevelike, tako da sem bil malce pomirjen. Če gre 6 km, bo pa tudi 21 km. Treba je imeti pozitivne misli :)