četrtek, 05. junij 2014

Triatlon Logarska dolina

V soboto, 31. maja 2014, sem se udeležil triatlona v Logarsko dolino z uradnim imenom "Half Iron Logarska dolina". Triatlona sem se udeležil v sklopu pripravil na Ironman Celovec, ki me čaka 29. junija 2014. Ne tekmo v Logarski dolini se nisem posebej pripravljal. Po programu sem celo imel ta teden regeneracijo, kar pomeni, da sem v petih dneh pred tekmo opravil vsega skupaj pol ure teka in 1 uro plavanja. Takšnega velikega "počitka" pred triatlonom še nikoli nisem imel, zato sem z zanimanjem čakal, kaj se bo zgodilo na tekmi.


Štart triatlona je bil na Šmartinskem jezeru pri Celju. Briefing (sestanek za udeležence, kjer se izvedo vse posebnosti tekme) je bil že v petek zvečer, a na prizorišče sem se odpravil šele v soboto zjutraj. Na prizorišče sem prišel nekaj minut čez 7.00 zjutraj, triatlon se je začel ob 9.00. Udeležencev ni bilo veliko, vsega okoli 50 tekmovalcev, tako da gneče ni bilo. Na start sem se lahko v miru pripravil, na koncu mi je zmanjkalo le nekaj minut za ogrevanje v vodi, saj je bil start precej oddaljen od parkirišča, kjer smo pustili avtomobile.

Pred tekmami nisem več pretirano živčen, priprava je že postala neke vrste rutina (foto: Kristina)
Na tekmi sem nosil štartno številko 10

Na triatlonu smo morali premagati 1,9 km plavanja v Šmartinskem jezeru, 90 km kolesarjenja iz Celja v Logarsko dolino in 21 km teka v Logarski, večinoma po gozdu. Na plavanju ni bilo posebnosti. Že na začetku sta se oddaljila Peter Harnold in še en plavalec, ki je tekmoval kot štafeta. Po kakšnih 100-200 metrih me je prehitel še nekdo z roza kapco, ki sem mu skušal slediti, a ni šlo. Med samim plavanjem sem mislil, da mora biti to kakšna plavalka, ki vsekakor plava v štafeti, kasneje, ko sem že odplaval, pa sem ugotovil, da je bil to Klemen Rojnik. V jezeru se je plavalo 2 kroga in do konca sem uspel roza kapico držati na vidnem polju, tako da sem si lahko nekoliko pomagal z orientacijo, saj je bilo do boj zelo zelo daleč in se niso dobro videle. Na koncu mi je Rojnik starejši (tekmoval je tudi njegov mlajši brat Andraž) ušel za kakšnih 50 metrov. Njega sem se tudi najbolj "bal" na sami tekmi, saj je na lanskem svetovnem prvenstvu v Ironmanu na Havajih dosegel zastrašujočih 8 ur in 48 min!  Skrita želja je bila, da ga skušam uloviti na kolesu in potem na teku ne preveč zaostati za njim. Drugi večji tekmec mi je bil tudi Peter Harnold, ki pa je pred tekmo malce jokal na socialnem omrežju, da je v slabi formi in zato sem upal, da bo mogoče to dan, ko ga bom uspel prvič prehiteti.

Start triatlona
Med tekmo sem vedel, da nekdo plava za mano, saj me je nekajkrat požgečkal po podplatih, a da sem na čelu prave kolone, si nisem mislil
Iz jezera do menjalnega prostora je bilo kar daleč, kakšnih 300 metrov. Teči smo morali tudi po asfaltiranem klancu navzdol, kjer so me podplati izjemno pekli, a sem potrpel. Ko pridem v menjalni prostor, opazim Klemna R., ki že odhaja na kolo. Menjavo naredim hitro, kljub temu, da sem moral neopren in očala+kapco stlačiti v vrečko, ki mi jo je nato organizator pripeljal v cilj v Logarsko dolino (zato da ni bilo treba nazaj po robo v Celje). Skočim na kolo in se poženem v prvi klanec, kjer že ulovim Klemna R. in ga tudi prehitim. Super! Pulz sem imel izjemno visok, a vseeno sem poganjal kolo malo močneje, kot sem planiral. Po nekaj začetnih kilometrih gor in dol mi Klemen R. več ne sledi. Skušam se umiriti, a trasa je težavna, tako da mi srčni utrip ne pade pod laktatni prag. Razmišljam, kdo vse je pred mano in zdi se mi, da mora biti le Peter Harnold in še kakšna štafeta. Misel, da mi uspe ujeti Petra H. me žene naprej in že ga zagledam v daljavi pred sabo. Dohitim ga še pred Žalcem in ga na enem izmed vzponov tudi prehitim ter mu ugrem. Od tam naprej sem bil prepuščen samemu sebi. Opazoval sem okoli sebe, da ne bi slučajno zgrešil trase, saj je nisem poznal. Cesta je bila odprta za promet, zato sem moral biti še posebej pazljiv. Redarji so bili na vseh večjih križiščih, tako da ni bilo težave. Kjer je trasa prečkala glavno cesto, so policaji zaustavljali promet, tako da mi je bilo kar nerodno, ko sem prečkal cesto, na vsaki strani pa je v koloni čakalo kakšnih 10 avtomobilov.

Harnold iz vode
Rojnik iz vode
Jaz iz vode
Hitro hitro, da ne bo ušel...
Tokrat sem si čevlje obul že prej, ker je takoj sledil klanec, tam pa bi se bilo nerodno obuvati
Srčni utrip mi je nekoliko padel, a ne veliko, saj smo skoraj ves čas imeli veter v prsa in v bok, tako da je bilo kolesarjenje precej oteženo. Od Žalca dalje sem se vozil povsem sam, tako me je na trenutke skrbelo, da sem zgrešil traso, a ko sem vsakih nekaj kilometrov zagledal redarja, sem si precej oddahnil. Nekaj vetra v hrbet smo imeli samo par kilometrov pred Gornjim Gradom, kjer sem lahko razvil hitrost nad 40 km/h.

Večino časa sem vztrajal v aero poziciji, hrbet me je začel boleti nekje v drugem delu trase
Na približno 70 km sem dohitel tudi kolesarja iz ekipe štafete (plavalec, kolesar, tekač). Spremljal ga je motorist-redar, tako da ko sem prevzel vodstvo na tekmi, je motorist začel voziti pred mano. Ni bil ravno najbolj izkušen, saj se ni držal pravila desetih metrov, tako da je nekaj časa vozil tudi samo kakšnih 5 metrov pred mano, pa potem vzporedno z mano, na enem izmed ostrih ovinkov sem ga celo prehitel po notranji strani. Proti koncu kolesarske trase mi je hitrost nekoliko padla. Nisem več gonil tako na moč, saj sem že čutil rahle dražljaje v sprednjih stegenjskih mišicah, ki so me opozarjale, da me lahko kaj kmalu prime krč! Trasa se je tam namreč že precej vzdignila in moje noge so bile že dokaj zdelane od naporne trase. Kakšnih 5 km pred menjavo na tek pa me prehiti eden izmed tekmovalcev. Takrat se mimo mene pripelje tudi sodnik (marshal) in motoristu pred mano pove, da mora pred tekmovalcem stalno držati razdaljo vsaj 10ih metrov. Tekmovalcu, ki me je prehitel, sem skušal slediti, a sem hitro videl, da so moje noge že tako fuč, da je bolje prihraniti nekaj moči za 21 km teka, ki me še čaka.

Na kolesarskem delu v Mozirju
Veselje, da sem na čelu tekme, je izginilo in misel, da mi mogoče uspe prvič zmagati v triatlonu v absolutni konkurenci, se je hitro razblinila. Po glavi se mi je sukalo vprašanje, kdaj me bodo prehiteli še ostali? Ali sploh še imam kaj prednosti pred njimi... Jaz nisem tako dober tekač, Rojnik me bo zlahka prehitel na teku... Tekmovalca pred seboj skoraj več nisem videl, ko se je končal kolesarski del triatlona. Presenetilo me je nekaj 10 metrov makadama, po katerem smo morali priti v menjalni prostor T2, ki je bil v Logarski dolini pred Hotelom Plesnik. Organizatorji so nam vrečke za tek, ki smo jih pustili v T1, razdelili po štartnih številkah. Na srečo sem hitro našel svojo številko (tukaj bi nam lahko pomagal kakšen redar, ki bi tekmovalce usmerjal k prostoru s svojo štartno številko) in videl, da je tekmovalec, ki me je prehitel na kolesu, še vedno v menjalnem prostoru.

V menjalni prostor sem prišel drugi
Menjavo sem naredil dokaj hitro, tako da sem se na tek odpravil samo nekaj metrov za vodilnim. Začel sem počasi, saj so me v stegnih že malce grabili krči. O groza, zakaj krči!?! Kako bom uspel v takšnem stanju preteči 21 km? Rabim sol! Kje lahko dobim sol? Upam, da je na postojankah s hrano in pijačo vsaj malo kokakole. V njej je malo soli, se mi zdi... Prve 3 km teka poteka navkreber. Kljub slabemu tempu že v prvem kilometru prehitim tekmovalca pred sabo in zopet sem vodilni! To mi da nekaj pozitivne energije, tako da se nekako prebijem čez prve 3 kilometre, tam pa kokakola! Popijem dva kozarca in šibam naprej. Zdaj gre navzdol in mi je malce lažje, čeprav stegna bolijo! Nekje na 4. kilometru trasa zavije v gozd na ozko potko polno korenin. Teren gre gor in dol in tek postane izziv izogibanja korenin in ob tem ohranjanja hitrosti. Na okoli 7. km pridem iz gozda zopet na asfaltirano cesto. Gledam nazaj in zaenkrat nobenega za mano. Hmm.... Na 8. km sem že na travniku, kjer se trasa obrne nazaj in tam dobim lep pregled tekmovalcev za sabo. Pred drugim sem si pritekel že kar lepo prednost, malo za njim pa teče Rojnik! Ni še tako blizu... Na 9. kilometru smo zopet na asfaltirani cesti in teren se zopet vzpenja. Zaključim prvi krog in na postojankah skušam popiti čim več kokakole. Na koncu prvega kroga pojem tudi Energy gel, da mi ne bi zmanjkalo energije. Pulz imam namreč visok - okoli 155-160 utripov!

Čez drn in strm
Pred mano je še 1 krog oz. 10,5 km teka. Če uspem zadržati nekaj prednosti v prvih treh kilometrih, kjer se teče navkreber, mi mogoče lahko uspe! Že sem na spustu in potem na potki čez korenine. Tam prehitim nekaj zaostalih za krog in občutek imam, da grem hitro. Ko bom prišel iz gozda se bo videlo, kaj je z mojo prednostjo. Sem že na asfaltu in začnem gledati nazaj, kjer ne opazim nobenega tekmovalca. Zavijem na travnik in opazim drugega kar precej za mano. Ko se že vračam po trasi opazim čez travnik tudi Rojnika, ki pa je še dlje za mano, kot v prvem krogu. V tistem trenutku sem se začel zavedati, da mi zmaga skoraj ne more uiti. Pred mano sta še samo 2 kilometra malo navkreber in kljub naporu je moje telo napolnjeno z navdušenjem in veseljem. Zadnja kilometra zato mineta hitro in skozi cilj pritečem srečen z dvignjenimi rokami v znak zmagoslavja! V cilju se tako veselim svoje prve triatlonske zmage v absolutni konkurenci!

Utrujen, a zadovoljen v cilju
REZULTATI:

UVR. ŠT. PRIIMEK in IME        LETNICA KAT.  PLAVANJE     KOLO      TEK      SKUPAJ
1.      10    KLANČNIK JANEZ    1985          M-30    0:27:25      2:35:03    1:27:14    4:32:53
2.        9    KIT MITJA                1973        M41-50   0:28:17      2:32:36    1:29:41    4:35:02
3.       23   ROJNIK KLEMEN     1979        M31-40   0:26:45      2:37:53    1:33:15    4:41:14
4.        1    HARNOLD PETER    1978       M31-40   0:25:39      2:39:34    1:38:45    4:47:17
5.       24   ROJNIK ANDRAŽ      1981       M31-40   0:27:35      2:47:05    1:32:25    4:50:57
6.        2    BARAC BLAŽ           1974       M31-40   0:27:28      2:45:28    1:40:07    4:57:22
7.       42   KREGAR MIRO         1962       M51-60   0:29:40      2:48:13    1:36:49    4:57:57

Po tekmi smo dobili ta pravo kosilo v Hotelu Plesnik, tako kot se spodobi :)
In še podelitev za najboljše z lepimi nagradami
Pa še skupaj z dekleti
Tokrat na tekmi nisem imel želodčnih težav (v Murecku sem jih imel, najbrž zaradi prevelikega vnosa OH in/ali premalo pitja čiste vode na kolesarskem delu). Že pred samo tekmo sem se odločil, da bom tokrat vase vnesel manj energije. Pojedel in popil sem:

- 15 minut pred plavanjem (1,9 km), ki je trajalo 27 min: 1x ISOGEL in veliko vode,
- 2h 35min na kolesu (90 km): 1x ISOGEL, 1x Voćni mix (čokoladica 80g), 1x 700mL Energy Source, 1x700mL voda z Zero tableto (minerali) in še približno 0,5 litra vode, ki sem jo dobil na postojankah,
- 1h 27min med tekom (21 km): 1x Energy gel, približno 7 kozarčkov kokakole in 2 kozarčka vode.

Na Ironmanu v Celovcu, 29.6.2014, bom moral kljub temu najbrž več jesti in piti med samo tekmo, saj so razdalje 2x daljše, brez energije pa ne smem ostati.

Še nekaj povezav:

INTERVJU na VAL202

Rezultati absolutno
Rezultati po kategorijah

Foto galerija

GARMIN kolo (pozabil izklopiti po prihodu v menjavo)
GARMIN tek (prvih 7 km GPS signal ni delal, uro štartal šele na drugem kilometru)

1 komentar:

  1. Ali potrebujete nujno posojilo za čiščenje dolgov ali potrebujete posojilo za lastniške deleže
    izboljšati svoje poslovanje? Ali so vas banke in druge banke zavrnile?
    finančne agencije? Ali potrebujete konsolidacijo posojil ali hipoteko? Iskanje št
    več, kot smo tukaj, da bi vse vaše finančne težave postalo stvar
    preteklost.

    To je enostavna posojilna družba. Ponujamo posojila tistim, ki jih zanima a
    primerna obrestna mera 2%. Območje se giblje od 5.000 do 5 evrov
    največ 100.000.000 dolarjev.

    Naša posojila so dobro zavarovana, saj je največja varnost naša prednostna naloga.

    Pišite nam po elektronski pošti: oceanfmortgages@gmail.com


    S spoštovanjem
    Max Bent
    oceanfmortgages@gmail.com
     
    2% originalni zajam in jamstvo
    oceanfmortgages@gmail.com

    OdgovoriIzbriši